MMS

Se še spomnite prvih Melodij morja in sonca? Pisalo se je leto 1978.

Od Tartinijevega trga do Avditorija – skoraj pol stoletja poletnih melodij.

Alesh Maatko 19. 6. 2026

5 min branja

Melodije morja in sonca že skoraj pol stoletja pišejo eno najlepših poglavij slovenske zabavne glasbe. Festival je skozi desetletja ustvaril številne zimzelene uspešnice, ki še danes odmevajo na radijskih valovih, živijo med poslušalci in predstavljajo pomemben del slovenske glasbene dediščine. Med njimi so Nasmeh poletnih dni, Tople julijske noči, Melodije sonca in morja, Tiho, tiho, Dobrodošli, Ta moška, Portorož 1905, Dober dan, Mango banana, Amerika ter premnoge druge.

Nasmej poletnih dni

Posebno mesto v festivalski zgodovini pa ima prav skladba Nasmeh poletnih dni, s katero je na premierni izvedbi festivala leta 1978 na Tartinijevem trgu v Piranu slavila Moni Kovačič. Besedilo za to brezčasno uspešnico je napisala legendarna Elza Budau, ki je dve leti pozneje ustvarila tudi besedilo za zmagovalno skladbo Melodije sonca in morja, ki sta jo leta 1980 zapela Oto Pestner in Majda Petan.

Moni Kovačič, prva zmagovalka MMS. Foto: Osebni album

Prvi festival pa si velja zapomniti še po enem velikem glasbenem biseru. Majda Sepe je s skladbo Ribič, ribič me je ujel osvojila tretje mesto po izboru občinstva, pesem pa je sčasoma prerasla v eno najbolj prepoznavnih melodij iz zgodnje zgodovine festivala in ostala priljubljena vse do danes.

Kako je sploh nastal MMS?

Ko je začel ugašati sijaj Slovenske popevke, se je rodila zamisel, da bi tudi slovenska Obala dobila svoj poletni glasbeni festival po vzoru tedaj izjemno priljubljenih jadranskih prireditev, predvsem festivala v Splitu. Tako so se rodile Melodije morja in sonca, ki so s svojo mediteransko lahkotnostjo, romantičnim vzdušjem in nalezljivimi melodijami hitro našle posebno mesto v srcih občinstva.

Za idejnim snovanjem festivala je stal skladatelj, dirigent in aranžer Berti Rodošek, glasbeni vizionar, ki je pred tem soustvarjal že festival Vesela jesen. Prav on je podpisal tudi dve zmagovalni skladbi MMS – Tople julijske noči, s katero je leta 1979 slavil Oto Pestner, in Tiho, tiho, ki jo je leta 1981 do zmage popeljal Franci Pirš. Rodoškov bogat ustvarjalni opus obsega okoli 400 glasbenih del, pomemben pečat pa je pustil tudi kot vodja Ansambla Bertija Rodoška ter član zasedb Mladi levi in Črne vrane.

Helena Blagne in Nace Junkar na Radiu Koper 1989. Foto: Egon Terčič

Posebno poglavje v zgodovini Melodij morja in sonca so na prelomu osemdesetih in devetdesetih let zaznamovale skladbe z izrazito morsko tematiko. Leta 1989 sta Helena Blagne in Nace Junkar slavila z uspešnico Vrniva se na najino obalo, leto pozneje je občinstvo osvojil Nace Junkar s pesmijo Slovenski mornar, leta 1991 pa sta festivalski oder zaznamovala Helena Blagne in Don Juan s skladbo Moj mornarček.

Piše se leto 1978

Prvo poglavje festivalske zgodbe je bilo leta 1978 zapisano na slikovitem Tartinijevem trgu v Piranu, kjer je med kamnitimi pročelji in morskim vetrom zaživela nova glasbena tradicija. Že leto pozneje se je festival preselil v Portorož, čeprav se je občasno vračal tudi v Piran – leta 1980 in 1998 – med letoma 1993 in 1996 pa je našel začasen dom na Titovem trgu v Kopru. Danes Melodije morja in sonca domujejo v Avditoriju Portorož, kjer vsako poletje znova oživijo spomini na zlata festivalska leta in nastajajo nove glasbene zgodbe.

Uspeh festivala je bil viden že od samega začetka. Z odra so se v desetletjih v slovensko glasbeno zakladnico zapisale številne brezčasne uspešnice, ki še danes zazvenijo z enako toplino kot nekoč. Svoje pečate so pustili Oto Pestner, Helena Blagne, Marta Zore, Nuša Derenda, Nace Junkar, Slavko Ivančić, Anika Horvat, Manca Špik in številni drugi, nepozabne melodije pa so ustvarile tudi skupine Bazar, Prizma, Gu-Gu, Čuki in legendarni Faraoni. Prav zato Melodije morja in sonca niso le glasbeni festival, temveč tudi dragocen del slovenske kulturne in poletne nostalgije.

Melodije morja in sonca so skozi desetletja obogatile slovensko glasbeno zakladnico z vrsto nepozabnih uspešnic, ki še danes zaznamujejo poletne večere. Med njimi so Tople julijske noči, Melodije sonca in morja, Portorož 1905, Hotel modro nebo, Vrniva se na najino obalo, Mi ljudje smo kot morje in Črta. A to je le del bogate festivalske dediščine – zgodovino MMS so soustvarile številne druge skladbe, ki so s svojo melodijo, besedili in interpretacijami za vedno zaznamovale slovensko zabavno glasbo.

Organizator je Avditorij Portorož

Ko Melodije morja in sonca letos praznujejo svojo 45. izvedbo, je to priložnost za pogled nazaj na bogato festivalsko pot, ki že skoraj pol stoletja soustvarja slovenska poletja. Ob njihovih melodijah so odraščale generacije poslušalcev, nastajali so brezčasni glasbeni spomini, številne skladbe pa so postale nepogrešljiv del domače glasbene dediščine in poletnega utripa na naši Obali.

Za organizacijo festivala že vrsto let skrbi Avditorij Portorož, lastnik blagovne znamke Melodije morja in sonca pa je Občina Piran. Čeprav je festival v svoji zgodovini doživel nekaj sprememb – med letoma 2004 in 2007 ga je pripravljala mariborska televizija Net TV, leta 2008 pa je sledil enoletni premor – se je nato vrnil na Televizijo Slovenija, kjer ga spremljamo še danes in kjer vsako leto znova združuje ljubitelje domače glasbe.

Da gre za pomemben del slovenske glasbene dediščine, je potrdila tudi Televizija Slovenija, ki je leta 2012 pred začetkom festivala predvajala razvedrilno-dokumentarno oddajo Gremo na morje, gremo na sonce avtorja Slavka Hrena. Oddaja je gledalce popeljala skozi več kot tri desetletja festivalske zgodovine ter obudila številne spomine na legendarne izvajalce in brezčasne uspešnice.

Leto 2026 tako ni le še ena festivalska sezona, temveč praznovanje 45. izvedbe Melodij morja in sonca – jubileja, ki potrjuje, da festival ostaja ena najtrdnejših in najbolj prepoznavnih stalnic slovenske zabavne glasbe ter nepogrešljiv simbol poletja na naši Obali.