Poslovila se je Lidija Kodrič, ena od pevk, ki so zaznamovale zlato obdobje slovenske zabavne glasbe in Slovenske popevke. Umrla je v 83. letu starosti. Za seboj je pustila vrsto skladb, festivalskih uspehov in spominov na čas, ko se je rojevala slovenska popevka.
Lidija Kodrič je bila del slovenske zabavne glasbe že od njenih najpomembnejših začetkov. Rodila se je leta 1944 v Kranju, njena glasbena pot pa se je začela leta 1962, ko je na mariborskem festivalu Katedra s skladbo Moja mala tiha sreča osvojila prvo mesto. Še istega leta je nastopila na prvi Slovenski popevki na Bledu.
Od prve Slovenske popevke do velikih uspehov
Na prvi festival je prišla kot mlada pevka, ki je študirala solo petje in se hitro vključila v krog izvajalcev, ki so v šestdesetih letih ustvarjali novo poglavje slovenske popularne glasbe.
Njena kariera je nato hitro dobila zagon. Eden največjih uspehov je prišel leta 1969, ko je na Slovenski popevki s skladbo Neizpeta melodija prejela prvo nagrado občinstva. Leto pozneje ji je skladba Ti si moj pravi človek prinesla drugo nagrado strokovne komisije.
Med skladbami, s katerimi se je zapisala v spomin poslušalcev, so tudi Danes mi je šestnajst let, Kdor rad živi v miru, Pesem o mladosti, Čas beži in Kar z drugo pleši twist.
Glasbena pot jo je odpeljala tudi v Beograd
V nadaljevanju kariere je nastopala na številnih festivalih po nekdanji Jugoslaviji in prejela vrsto priznanj. Bila je tudi članica priljubljenega beograjskega kvarteta One i oni, ki je uspehe dosegal ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v Sovjetski zvezi. Selitev v Beograd je njeno glasbeno pot deloma odmaknila od slovenskega prostora, vendar vezi s slovensko popevko nikoli ni pretrgala.
Da njen festivalski čas še zdaleč ni bil končan, je dokazala desetletja pozneje. Leta 2004 je na Festivalu narečnih popevk zmagala s skladbo Tvuoje uorglice, leta 2006 pa je uspeh ponovila s pesmijo Forza, fešta!. Takrat sta ji prvo mesto namenila tako občinstvo kot strokovna žirija.

Po 50 letih znova na velikem odru
Poseben trenutek je doživela leta 2012, ko se je ob praznovanju 50-letnice Slovenske popevke znova predstavila občinstvu na velikem odru na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Za generacije, ki so slovensko popevko spremljale od njenih začetkov, so bili njeni spomini na leto 1962 in rojstvo festivala še posebej dragoceni. Bila je namreč ena redkih izvajalk, ki je lahko o prvih letih tega glasbenega obdobja pripovedovala iz prve roke.
Z Lidijo Kodrič tako odhaja še eden od glasov generacije, ki je pomagala ustvariti temelje slovenske zabavne glasbe. Ostajajo pa skladbe, posnetki in festivalski trenutki, zaradi katerih je njeno ime trajno zapisano v zgodovino Slovenske popevke.











