Popevka: To so zmagovalci zadnjih 25 let

Slovenska popevka (nekoč: Dnevi slovenske zabavne glasbe) je slovenski festival zabavne glasbe, ki je potekal od leta 1962 do 1983, nato pa je bil znova ustanovljen leta 1998. Prvič je bil prirejen leta 1962 v Festivalni dvorani na Bledu (organiziral ga je Matija Barl). Prvi zmagovalec Slovenske popevke je bil Stane Mancini s pesmijo Mandolina.

Leta 1964 se je festival preselil v Ljubljano, sprva na Gospodarsko razstavišče, naslednje leto pa v Halo Tivoli. Pozneje je prireditev potekala v Križankah, zadnja leta jo pripravljajo v studiih RTV Slovenija.

Zlati časi popevke

Festival je največjo priljubljenost doživel v 60. in 70. letih. Govorimo celo o zlatem obdobju slovenske popevke, ko so luč sveta ugledale zimzelene popevke, kot so Orion, Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Maček v žaklju in Dan neskončnih sanj. V 80. letih je Slovenska popevka začela izgubljati na pomenu in popularnosti. Leta 1983 je bil prirejen še zadnji festival, na katerem je nastopil tudi Johnny Logan. Popevko je zamenjala Pop delavnica.

Piše se leto 1998

Po petnajstih letih je RTV Slovenija festival znova oživila; leta 1998 so Slovensko popevko znova priredili na Ljubljanskem gradu. Leta 2012 je Slovenska popevka proslavila svojo 50-letnico. Leta 2015 festivala prvič po obuditvi ni bilo. Nato je dve leti potekal v okviru Dnevov slovenske zabavna glasbe (DSZG), ki so poleg izbora najboljše popevke uvedli še izbor najboljše pop-rock skladbe. Leta 2018 se namesto DSZG-ja znova organizirana zgolj Popevka (prireditev se imenuje le Popevka, ne več Slovenska popevka), na kateri pa so skladbe lahko izvedene ob spremljavi orkestra ali benda (slednje je bilo v letih 2016 in 2017 značilno za Pop-rock).

Knjiga o Popevki

Knjigo z naslovom Enkrat še zapoj … (naslov je dobila po začetku refrena prve zmagovalne skladbe Mandolina) je leta 2012 napisal Vladimir Frantar, ki je prav gotovo najprimernejši človek za to delo. Že kot rosni mladenič se je namreč zanimal za ta festival in bil med drugim prisoten v dvorani že daljnega maja 1962, ko se je vse skupaj začelo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Knjiga sledi kronološkemu principu in predstavlja festival leto za letom, pri čemer je jasno potegnjena ločnica med ‘zlatimi’ leti, tj. prvo fazo od 1962 do 1983), in obnovljenim festivalom po 1998 (ta leta avtor morda celo prelaskavo imenuje ‘srebrna’ leta). V drugem delu sledi 75 portretov najpomembnejših ljudi, ki so soustvarjali Slovensko popevko. Pri tem se avtor ni omejil zgolj na pevce, skladatelje in besedilopisce, ampak je vključil tudi druge tv delavce (režiserje, urednike itd.), ki so pomembno prispevali k uspehu prireditve.

Zmagovalci Popevke 1998-2014

Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016-2017

Leta 2015 festivala prvič po obuditvi ni bilo. Leta 2016 in 2017 pa je vse skupaj potekalo pod imenom DSZG – Dnevi slovenske zabavne glasbe. V okviru festivalskega večera je leta 2016 v studiu 1 TV Slovenija slavila Eva Boto, s pesmijo Kaj je to življenje. leto dni kasneje, 2017, pa je na Gospodarskem razstavišču prepričala Nuška Drašček s skladbo Tak dan.

Leta 2018 znova Popevka

Po Dnevih slovenske zabavne glasbe se nato leta 2018 vrne ‘samostojna’ Popevka. Izbor zmagovalca (in prejemnika velike nagrade festivala) je takrat potekal v dveh krogih. Strokovna žirija je najprej določila tri finaliste, izmed katerih je občinstvo izglasovalo zmagovalca, Alexa Volaska.

Zadnje tri Popevke

Tako leta 2019, 2021 in še 2022 znova dobimo vsakič po dve zmagovalni skladbi, eno s strani stroke, drugo s strani ljudstva. Ana Soklič in Eva Hren sta slavili leta 2019, leto dni kasneje Gregor Ravnik in Raiven. Leta 2022 pa skupina Gedore in Mia Guček. Leta 2020 zaradi koronavirusa festivala ni bilo.

Opomba: Pri vsebini članka je sodeloval tudi profesor Samo Koler.