Helena Blagne in Nace Junkar 35 let po zmagi, o kateri še danes govorijo

Mnogi ne vedo, da so priljubljene Melodije morja in sonca nekoč potekale v avgustu, in sicer kot osrednja prireditev Portoroškega tedna in Portoroške noči. Nič drugače ni bilo leta 1989, ko sta 12. avgusta na festivalu slavila Helena Blagne in Nace Junkar, in sicer s skladbo Vrniva se na najino obalo, kateri še danes radi prisluhnemo.

Piše se leto 1983

Nace Junkar je Heleno Blagne spoznal leta 1983. Rodilo se je prijateljstvo, ki je do danes prineslo nekaj nepozabnih glasbenih zgodb. Nace je nato leta 1984 Heleno povabil na velik koncert za Onkološki inštitut v organizacija Rika in Inlesa v Ribnici. To je bil tudi prvi Helenin nastop za številno množično in elitno občinstvo. Leto dni kasneje, 1985, sta na festivalu MMS nastopila vsak s svojo skladbo. Helena je predstavila pesem Vzemi me, na njeno besedilo in glasbo Gorana Šarca, Nace pa je odpel pesem Elze Budau in Nikice Kalogjere, Moja domovina je poletje. Čeravno nagrad tistega leta nista dobila, sta bila vseeno vesela debija na tem festivalu. Helena je nato postala, kot se spominja Nace, velika zvezda v takratnih republikah Jugoslavije …

Prišlo je leto 1989

Ko je bila Helena v Sloveniji, sta večkrat prepevala skupaj. “Naredili so nama matrico za Čuvaj to ljubezen, ostale pesmi sva prepevala svoje,” se tistih časov še kako spominja Nace. Med drugim je leta 1989 Naceta poklical Oto Pestner, ki je že z njim pel in zanj pisal. Tudi zmagovalno pesem Slovenija, najlepša si dežela, s katero sta občinstvo na popevki Vesela jesen leta 1986 dvignila na noge. Skratka, Nace je odšel k njemu in na pianino v svoji delovni sobi mu je Oto zaigral osnovno vižo in posnel na kaseto za festivalsko pesem, ki je bila sprva mišljena kot solistična, za Naceta. Junkar je imel naslednji dan zvečer nastop na Bledu. Že dolgo pa mu je odzvanjala v mislih Helenina prošnja, da bi rada več pela v Sloveniji, morda tudi v duetu z Nacetom. “Instinkt mi je pokazal svetlo luč in poklical sem Ota in mu dejal, da bi pesem – besedila še ni bilo, niti naslova – morda dobro zvenela v duetu Helena in Nace. Oto je bil za to! Z Bleda sem poklical Heleno na Jesenice, naj pride hitro na Bled. Nato sem se znašel in odšla sva v Župnišče Bled in prosila, če lahko na harmonij, ki se je še poganjal z nogama s pedala, določi najino tonaliteto … Nato je Oto naredil pesem, aranžma, besedilo. In tudi naslov Vrniva se na najino obalo je njegovo delo,” se ustvarjanja pesmi spominja Junkar.

Helena in Nace sta bila nato že čez nekaj dni v studiu Metro, ki je bil takrat pod Festivalno dvorano. Nace se tega popoldneva zelo dobro spomni, zagotovo tudi Helena. V studiu so bili na traku posneti samo osnovni instrumenti. Najprej je snemal Nace svoj vokal, saj je moral potem v svojo službo. Pravi, da še sedaj ve, da je pel Barona v Verdijevi La Traviati. Nato je snemala Helena, ki je Nace ni slišal. Ko sta zaslišala končni izdelek z njima in vsemi instrumenti, jima je srce močno vztrepetalo in Otu sta se iskreno zahvalila.

Festivalski večer

In nato je prišel veliki trenutek, toda … “Na sam dan festivala je deževalo in sporočili so nam, da festivala ne bo. Razočaranje je bilo veliko! Potem se je pokazalo sonce … mimogrede, bili smo nastanjeni v Fiesi pri gospe Anici Kodermac, ki je naju in ostale goste crkljala, da je kaj. Odšel sem na bližnjo plažo in v morje, nato pa prileti nekdo od najine družbe mi povedati, da festival vendarle bo. Veselje je bilo veliko,” se vsega skupaj spominja Nace, ki pravi, da sta imela s Heleno tistega večera izjemno tremo, še posebej zaradi tega, ker je žreb določil, da bosta nastopila prva po vrsti.

Svoj nastop sta izvedla zelo profesionalno, oder je bil, čeprav zelo očiščen, drseč in Nace je od navdušenosti Heleno enkrat prehitro popeljal naprej proti sprednjemu delu odra. “Helena je znala svoje pete na čudovitih čevljih čudovito obvladati … In naj vam povem, da je bila edina, ki si je upala imeti izjemno visoke pete,” doda Nace.

Trenutek zmagoslavja

Helena in Nace sta ob bučnih vzklikih in neskončnem aplavdiranju, ki se ni in ni končalo, pesem po razglasitvi rezultatov še enkrat odpela. “Nato spet vzkliki, radost dobesedna pozitivna norost v Avditoriju Portorož. Ker je bil prenos za nadaljevanje programa na TV že krepko časovno prekoračen, je vedno šarmantna, vesela njune zmage tudi Miša Molk in njen sovoditelj na lep način zaključila festival, a aplavz ni odnehal, čeprav se je prenos končal,” pripoveduje Nace Junkar, ki za konec še doda, da so imeli tisti večer čudovito zasebno zabavo ter da je bila naslednji dan Portoroška noč. Mimogrede, ta bo tudi letos, in to v dveh večerih.

Nace se ob tem še spominja, da je bil tistega večera promet v Portorožu zaprt. S Heleno sta se počasi sprehajala med ljudmi ter ob tem dobivala številna voščila in vzklike zmagoslavja. “Skoraj po toliko letih, ni dneva, da ne bi ljudje omenjali to zmago na MMS 1989. Pesem je prisotna še danes, doma in po svetu, postala je večno zimzelena,” zaključi Nace, ki kot zanimivost še doda, da jima je ta duet prinesel takrat izjemno prepoznavnost, kamor koli sta prišla, bodisi v lokal na kavo, na izlet ali nastop, sta bila oblegana, kot še nikoli.