Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel

Vse se je začelo leta 1956 – v času, ko je bila televizija v večini evropskih držav še v povojih. Nekaj let prej je bila ustanovljena Evropska radiodifuzna zveza, bolj znana kot Evrovizija oziroma European Broadcasting Union (EBU), ki je med članicami skrbela za izmenjavo informativnih, športnih in zabavnih programov.

Njene članice so bile izključno državne televizije, saj zasebnih televizijskih postaj takrat praktično še ni bilo. Prav v tem obdobju je švicarski vizionar Marcel Bezençon po zgledu italijanskega festivala Sanremo, ki je zaživel leta 1951, predlagal idejo o mednarodnem glasbenem tekmovanju evropskih držav.

Od kje ime Evrovizija?

Izraz »Evrovizija« je istega leta 1951 prvi uporabil britanski novinar George Campey v članku o evropski televiziji za časopis London Evening Standard. Kasneje je beseda postala sinonim za največje evropsko glasbeno tekmovanje.

Prvič le sedem držav

Leta 1956 je Lugano gostil sploh prvo Pesem Evrovizije 1956. V elegantnem gledališču Teatro Kursaal, v italijansko govorečem delu Švice, je nastopilo sedem držav, vsaka pa je predstavila po dve skladbi. Dogodek je bil neprimerljivo bolj intimen od današnjega evrovizijskega spektakla – brez polfinalov, brez televotinga, brez bleščečih LED-zaslonov in večstopenjskih odrov. A prav v tej preprostosti je tičala njegova moč: povojna Evropa je skozi glasbo iskala skupni jezik, povezovanje in občutek novega začetka.

Belgijo sta zastopala Fud Leclerc s pesmijo Messieurs les noyés de la Seine ter Mony Marc s skladbo Le Plus Beau Jour de ma vie. Francija je stavila na Mathé Altéry in pesem Le Temps perdu, drugo francosko predstavnico pa je predstavljala Dany Dauberson s skladbo Il est là.

Nemčijo sta zastopala tedaj že priljubljeni Freddy Quinn s skladbo So geht das jede Nacht ter Walter Andreas Schwarz s pesmijo Im Wartesaal zum großen Glück. Italija, ki je bila s festivalom v Sanremu glavni navdih za nastanek Evrovizije, je v Lugano poslala Franco Raimondi s skladbo Aprite le finestre in Tonino Torrielli s pesmijo Amami se vuoi.

Luksemburg je zastopala Michèle Arnaud z dvema francoskima šansonoma – Les Amants de minuit in Ne crois pas. Nizozemska je nastopila s Corry Brokken, ki je zapela Voorgoed voorbij, ter Jetty Paerl s skladbo De vogels van Holland.

Država gostiteljica Švica pa je na premiernem izboru stavila na Lys Assia, ki je nastopila z dvema skladbama – Das alte Karussell in Refrain. Prav slednja je nato postala prva zmagovalna pesem v zgodovini Evrovizije.

Prvi izbor Pesem Evrovizije 1956 je 24. maja 1956 potekal v gledališču Teatro Kursaal v Lugano, že premierni evrovizijski večer pa ni minil brez rahlega priokusa diplomacije in zakulisnih ugibanj. Luksemburg namreč svojih žirantov ni poslal v Švico, temveč je glasovanje zaupal kar dvema Švicarjema. Zato ni bilo posebno veliko presenečenje, da je zmagoslavje ostalo pri gostiteljih – slavila je švicarska pevka Lys Assia s skladbo Refrain. Tako se je začela zgodba največjega televizijskega glasbenega spektakla na svetu.

Zmagovalka Lys Assia

Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia je na Pesmi Evrovizije slavila daljnega leta 1956, in sicer s pesmijo Refrain. Dama, ki se je poslovila leta 2018, nam je na Evroviziji leta 2016 zaupala, da se je festival od njenega nastopa pa do danes precej spremenil. »Takrat smo imeli na voljo, če se prav spomnim, dve oziroma tri pesmi, ki smo ji lahko zapeli v angleščini oziroma francoščini. Bilo je le nekaj državic, na koncu pa so le razglasili zmagovalce, brez da bi nam podelili kakšno medaljo ali pokal.«

Švicarska radiotelevizija je Lys Assia izbrala za svojo prvo predstavnico na festivalu za Pesem Evrovizije 1956 – zapela je dve pesmi, skladba Refrain pa je postala prva evrovizijska zmagovalka. Švico je zastopala tudi naslednje leto, a je bila šele osma, leta 1958 pa je s skladbo Giorgio zasedla drugo mesto. V petdesetih in šestdesetih letih je Lys Assia slovela v številnih evropskih državah, nastopila pa je tudi v številnih filmih. Znova pa je poizkusila srečo na nacionalnem ESC izboru Švice leta 2012 (C’était ma vie) in 2013 (All In Your Head), a ni bila dovolj prepričljiva.

Na prvem izboru Pesmi Evrovizije 1956, ki je bil zaradi še vedno razvijajoče se televizije predvsem radijski šov, se je predstavilo 14 skladb – vsaka država je nastopila z dvema pesmima. Tekmovanje, dolgo približno uro in štirideset minut, je povezoval Lohengrin Filipello, glasbenike pa je pod vodstvom Fernando Paggi spremljal 24-članski orkester.