Harmonična osebnost. Naravna, nežna, radostna. Ki ve, kaj čuti. Verjame, da je ljubezen duša, srce in telo življenja. Njene glasbene svaritve so večne, a vseeno ne živi v stari zgodbi. Zaveda se minljivosti. Njene besede so iskrene, njene oči svetlikajoče. Manca Izmajlova. Kot dotik miline. Kot žarek upanja.
Je bila odločitev, da greste v glasbeni poklic, vaša prva izbira?
Vedno me je veliko stvari zanimalo, zlasti knjige, tuji jeziki, zgodovina in družba. Uživala sem v recitiranju pesmi na pamet, v pisanju spisov. Lepa beseda me je navduševala in me še danes. Od malih nog sem hodila v glasbeno šolo, nekako po naključju sem pristala na prečni flavti, ki res ni moj inštrument, zato sem bila slaba učenka. Danes sem hvaležna za vse to znanje. Od približno trinajstega leta naprej se je pri meni vse vrtelo samo še okrog petja. Odkrila sem muzikal in Barbro Streisand, pesmi sem se učila vsak dan po ure in ure. Takrat je to postala prva izbira.
Na nacionalnem evrovizijskem izboru ste sodelovali enkrat, in sicer leta 2002. Česa vas je, če se ozrete nazaj, ta festival naučil, tudi za življenje?
Nastopila sem z bandom, s katerim sem tisto leto izdala svoj prvi album. Ogromno dela in strasti smo vložili vanj, še vedno uživam, ko ga poslušam, in mislim, da bo zdaj čas, da te avtorske pesmi v stilu od jazza do popa spet med mlajšo publiko spravimo. Evrovizijski nastop je bil del tega albuma. Festivali so dobra priložnost za zabavno druženje z glasbenimi kolegi, v resnici zelo netekmovalno, vsaj jaz to tako vidim. Želje po nastopu na Evrosongu že dolgo nimam več. Za take stvari moraš biti šprinter, bomba, ki lahko da vse od sebe v treh minutah, kot je na primer Nuša Derenda. Jaz sem bolj maratonka, raje imam dolge koncerte, kjer imam možnost stopnjevanja in intenzivnega kontakta s publiko. Da lahko naredim svojo zgodbo na odru.
Katero dragoceno lekcijo vam je namenil pevec Slavko Ivančić, pa vas je ne bi naučila nobena knjiga ali šola?
Tudi on je prava bomba, ki eksplodira v trenutku. Prej nisem vedela, koliko energije ima in kako močan in prezenten je njegov glas. Ko si s takim človekom na odru, se kar nalezeš njegove energije in še sam daš več. Jaz sem bila včasih bolj teoretičarka, po nepotrebnem komplicirala, on pa enostavno stopi na oder in stvar naredi. To sem si zapomnila. Zelo sem uživala v nastopu in še v ljubljanski Operi je bil dogodek tisto leto, kar je dodalo dodaten čar.
Zdaj
Če svet je zvezdnato nebo,
ljudje smo zvezdni prah,
ki zlato sije, le da bo
z lučjo pometel strah.
Zdaj prosim luč za nas,
ura bije tvoj, naš čas,
naj človek človeku bo,
kar zapove nebo,
človek, ki ljubi človeka.
Zdaj prosim zvezde, naj nam dajo moč,
svetloba ugaša, blizu je že noč,
pojema svetlo,
pojema, kar je lepo.
Podaj mi roko, stisni mojo dlan,
pobožaj najin smeh,
nikoli, nikdar nisi sam
na zvezdinih poteh.
Zdaj prosim svet za nas,
luč naj riše tvoj, naš čas,
naj človek človeku bo,
kar zapove nebo,
človek, ki ljubi do veka.
Zdaj prosim zvezde, naj nam dajo moč,
svetloba prižiga zvezde kot nekoč,
prebuja se svetlo,
zbuja se toplo,
prebuja se svetlo.
Osebni arhiv Miše Čermak, avtorice besedila popevke Zdaj.
Kaj lahko poveste o pesmi Zdaj? Kako se vas je dotaknila?
Morala sem peti višje kot kadarkoli prej, drugače s Slavkom nisva pasala skupaj. (nasmeh) Fajn pesem je bila.
Dotakniva se skladbe Amore. Ljubezen. Kako pogosto je beseda zlorabljena?
Pesem sva ustvarila skupaj z možem, prvič in edinkrat, zato je zame posebna. Benjamin ima velik dar za komponiranje, tudi popularnih skladb, a zaradi drugih projektov nikoli nisva imela časa posvečati se temu. Dan ima samo štiriindvajset ur in tedni, meseci življenja kar drvijo mimo. Naslov Amore je bil izbran za Melodije morja in sonca, razen tega je Benjamin Primorec, Izolan, zdelo se mi je, da paše k njemu. Zame ta beseda ni nikoli zlorabljena. Nastop je bil moj zadnji festivalski. Veliko mi je pomenilo, da sem dobila zanj skoraj največ glasov publike tako v Avditoriju Portorož kot prek televizijskih zaslonov. Ljudje so govorili, da sem favoritka. Potem pa mi je komisija namenila nič točk. (mežik)
Ruski glasbeniki, ki želijo nastopiti na prihajajoči Evroviziji, so žrtev odnosa med Evropsko radiodifuzno zvezo in Rusijo. Kje so vzroki za že kar vsesplošno sovražnost s poudarjanjem domnevne problematičnosti Ruske federacije v glasbenem svetu?
Zahodna propaganda, ki ima v lasti večino medijev na svetu. Odnos do Rusije – in prej Sovjetske zveze – je ustvarjen izključno z geopolitičnimi nameni v ozadju. Glasba je tu samo orodje za dajanje nekih odmevnih navideznih lekcij. Držav, ki imajo roke umazane na različne načine, je na svetu kar nekaj, vendar niso od nikoder izključene. Glasbeniki in športniki si to zaslužijo še najmanj. Prav ti praviloma zbližujejo ljudi. Glasba ima to moč.
Kako bi povzeli največje nevarnosti sodobne glasbene industrije?
Vse manj je originalnega in umetniškega. Bi se Elton John in Sting v današnjem glasbenem svetu še lahko prebila? Svetovni hiti se ustvarjajo na podlagi tega, kar bo zagotovo všeč ljudem, in so povečini samo še prežvekovanje tega, kar je že bilo. Besedila lahko piše ChatGPT. Izginja duša, umetnost sama, ki je bila prej vedno prisotna tudi v popularni glasbi in ne samo v klasični.
Kljub različnosti, ki se jo promovira na vsakem koraku, ji slovenska družba ni dorasla. Kaj storiti?
Vsaka družba, vsaka država ima nek svoj razvoj. Ko ne bo treba o teh rečeh sploh več govoriti, ampak bodo same po sebi umevne, da smo si ljudje različni in spoštujemo drug drugega in se pustimo pri miru ne glede na vse razlike, takrat bo tako, kot mora biti.
Očitno je, da ste izjemna ženska. Kako dojemate sebe?
Sem človek z vsemi slabostmi in dobrimi lastnostmi. S slabimi dnevi in z dobrimi dnevi. Vendar me je družinsko življenje in to, da sva oba z možem že vsa leta samostojna umetnika, prisililo v veliko discipline. Da ne sanjam, tavam, ampak se enostavno brcnem v rit in stvari naredim. Da ustvarjam, se ukvarjam s poslom, vadim, nastopam, predavam, se učim nove reči, obenem skrbim za dom in otroke. To mi pomaga pri vsem v življenju. Meditacija in zdrav način življenja mi pomagata držati fokus in moč. Glasba v moji glavi igra nenehno. Sem zelo občutljiv človek in brez dobrih okvirov bi se že zdavnaj sesula.
Kje vidite prihodnost glasbe, sebe? Ležijo odgovori v kakovosti?
Verjamem v človeka, v dobro, v dušo. Verjamem, da je tole sedaj samo faza in da bodo, ko bo čas za to, spet pristne stvari v modi. Sem poustvarjalka že napisanih pesmi ne glede na žanr ali časovno obdobje. Vendar želim imeti zanje izviren aranžma, ki ni podoben originalu, torej napisan zame, kar velikokrat čisto spremeni zven in karakter pesmi. Prav tako se pesmi vedno učim iz not in nikoli iz posnetkov drugih. Kot novopečeni tretjič mamici se mi trenutno veliko vrti okrog otroških pesmi, z možem sva pravkar izdala glasbeno knjigo Najlepše pesmice za vse letne čase, ki vsebuje čudovit izbor slovenskih otroških pesmi. Vsaka ima besedilo, notni zapis, krasno ilustracijo ter posnetek v izvirni priredbi, ki se ga lahko posluša na cedeju ali preko QR kode direktno s spleta. Svojo glasbeno prihodnost vidim v kvalitetnih koncertih po Sloveniji in drugod po Evropi. Ni važna velikost, samo da je z odličnimi glasbeniki in v lepih dvoranah. Še vedno se učim, širim svoj repertoar, nadgrajujem svoj nastop. Želim lepo in graciozno zoreti, peti še dolgo. Rada bi tudi še veliko posnela, tudi kaj avtorskega.
