Kristina Oberžan: Evrovizija se je zelo spremenila
Nekaj časa je živela v Angliji, prepevala je tudi na ladji.
Kristina Oberžan je sebe posvetila glasbi. To prirojeno umetnost je razvijala kot glasbenica, predavateljica in življenjska trenerka, ves čas v tesnem stiku z džezom. Ohranila je usmerjenost misli in njen prijeten glas govori glasno trdno vsebino. Vrata v svet glasbe so ji že kot majhni punčki odprle njene izjemne kvalitete. Kot pravi, v življenju vedno obstaja izbira.
Kdo je Kristina Oberžan?
Kristina Oberžan je na EMI nastopila enkrat, in sicer leta 2004 s komadom Mavrica. Na Slovenski popevki smo jo lahko slišali dvakrat, leta 2006 in 2010. Prvič s pesmijo Vsak dan je drugačen, drugič z Romantičnim večerom. Leta 2016 pa je skupaj z Matevžem Šaleharjem nastopila na Poprocku, zapela sta skladbo Zato živim. Pevka je izdala dva albuma, prvega z naslovom Kakor lep roman leta 2007, drugega z naslovom My Heart Knew pa devet let kasneje.

Že v otroštvu ste kazali ljubezen do glasbe. Kaj vas je kot otroka vleklo tja?
Ja, izgleda, da mi je bilo to dano v zibelko, ker nikoli nisem niti razmišljala, da bi počela kaj drugega, kot se ukvarjala z glasbo. Že v zgodnjem otroštvu, če so na radiu vrteli npr. Balado za Adelino, so morali vsi okoli mene utihniti, da sem jaz to poslušala v miru. (smeh) Že takrat sem bila obsedena z glasbo. Vse Nove fosile in The Beatles sem znala na pamet. (nasmešek) Z mamo sva pa vedno prepevali v avtu, ko smo se kam peljali, še danes se kdaj zgodi. (nasmešek)
Kaj vam pomeni prihajajoče evrovizijsko obdobje? Čas za resen premislek o obdobju in poteh EME 2004?
Hm, Evrovizija danes ali še deset let nazaj oz. še več se je zelo spremenila. Mislim, da je danes večji poudarek na vizualnih efektih kot pa na sami glasbi. Ampak sem pa zelo vesela, da so letos na EMI zmagali zelo mladi entuziastični glasbeniki, čigar skladba je zelo muzikalna in celo harmonsko zanimivejša, kot smo sicer vajeni harmonske strukture slovenske pop glasbe. Sama imam rada kvalitetno napisano in seveda izvedeno glasbo in postavljam vizualne efekte na drugo ali tretje mesto, tako da iskreno nisem največja ljubiteljica trenutne Evrovizije …
Se je vaše življenje spremenilo po nagradi strokovne žirije za najboljšo izvedbo na Slovenski popevki 2006?
Ja, v tistem obdobju je to še nekaj pomenilo in mi je takrat nagrada res pomagala, da sem imela dostop do večkratnega nastopanja na televiziji, celo dva televizijska koncerta v živo smo posneli na RTV-ju. Danes te možnosti ni v tem trenutku, ker nimamo praktično niti ene televizijske oddaje, kamor bi glasbeniki lahko prišli odigrat karkoli v živo. Vse je danes na playback … In zato je prišlo do velike »zmešnjave«, kaj so pravi, kvalitetni glasbeniki in kaj so amaterji. Danes na žalost res lahko skoraj vsak »poje« in je popularen, ko je pa potrebno v živo nekaj zapeti ali odigrati, je pa problem … In ljudje potem ne dobijo kvalitete, ampak neko nekvalitetno, populistično, instant ter izključno komercialno podobo glasbe in glasbenikov. V glavnem se kvalitete več ne ceni, ker ljudem ni niti ponujena.

Ljudje običajno razmišljamo o preteklosti šele, ko smo ranjeni sami. V pesmi Zato živim se sprašujete o smislu življenja. Zakaj? Je življenje vnaprej izgubljena bitka?
Zato živim je pač nek čustven izraz nekega življenjskega obdobja oz. trenutka. Saj to je pomen glasbe, da izražamo različne občutke in se s tem povezujemo s poslušalci. Potem pa poslušalec izbira, kakšna glasba mu v danem trenutku paše. To, da se včasih vsak od nas počuti ranjenega in da razmišljamo o smislu življenja, je najbolj normalno. Ni pa najbolje, če predolgo ostanemo v tej melanholiji. (nasmešek) Sicer si pa življenje sami kreiramo! Vedno imamo izbiro, kako se bomo na neko situacijo v življenju odzvali in počutili. Samo do tega zavedanja moramo priti, da imamo to moč in izbiro. (nasmešek)
V skladbi Vem razkrivate najintimnejše plati vaše duše. Vam je to, da ste sprejeli svojo globino, pomagalo pri osebni rasti?
Ja, veliko delam na sebi, kot pravijo temu. Tu gre predvsem za večje zavedanje vseh aspektov samih sebe. In bolj se zavedamo različnih delov samih sebe, večjo svobodo imamo pri izbiri, kako odreagirati na neko, predvsem neprijetno, situacijo v življenju. Skladba Vem je res iz globine moje duše in to je zame edini pravi smisel, da izrazim sebe tako, kot res iskreno čutim v nekem obdobju življenja.
Glasba vpliva na nas. Toliko, kolikor dopustimo?
Ja, točno tako. Vse v življenju vpliva na nas toliko, kolikor dopustimo. (nasmešek)
S katerim vašim glasbenim besedilom, komadom ali nastopom bi primerjali sodobni čas?
O, joj, ne vem … Jaz imam najraje besedila, ki so v vseh obdobjih resnična. To je zame dobro besedilo. (nasmešek)

Sprejemanje različnosti je odlika modrih ljudi. Gre pri splošnem pomanjkanju omenjene lastnosti v družbi znova za kolektivno nezavedno?
Ja, kot sem že prej omenila, gre za širino zavedanja. To pa lahko dobimo samo z življenjskimi izkušnjami in tudi znanjem. Sama gledam na življenje kot samo neko izkustvo prepoznavanja različnih občutkov in potem učenje v smislu, kateri občutki so prijetnejši od drugih, ter seveda sprejemanje vseh njih in nato odločitev, kako se želim počutiti oz. odreagirati na neko fizično oprijemljivo situacijo. Tu gre seveda za preplet naših miselnih vzorcev in tudi njihovo prepoznavanje, da vidimo, kaj deluje za nas in kaj ne … O tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko … Sicer pa seveda veliko vlogo igra kolektivno nezavedno in ozaveščanje tega, sprejemanje in potem spreminjanje na željeno, karkoli že to je. (nasmešek)
Življenjski trenerji učite nenavezanosti, ljudje naj bi težili k preseganju materialnosti. Kako ste prišli v stik z NLP-jem?
Ja, točno to bi naj bila, če posplošimo, naša naloga. Da klientu predstavimo nek drug vidik pogleda na situacijo, v kateri se počuti ujetega oz. ujeto. Dvigovati zavedanje ter pomagati ljudem na takšen način je poleg glasbe tudi del mojega osebnega poslanstva. Tako čutim in to me notranje zelo izpolnjuje. Sam NLP je pa zame samo neke vrste »abeceda«, kako naš um ter miselni vzorci delujejo in kako jih spremeniti, če to seveda želimo, da imamo potem večjo svobodo v izbiri, kako se bomo odzvali na neko situacijo ter kakšna dejanja temu sledijo.
Kaj pa načrti? Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Uf, veliko jih je … (nasmešek) Trenutno pripravljam z mojim odličnim bandom projekt »Glasba hrvaških legend«, to bodo priredbe znanih hrvaških piscev in izvajalcev na malo bolj »sofisticiran« in intimen način. Npr. skladbe iz repertoarja Oliverja Dragojevića, Josipe Lisac, Parnega valjaka, Gibonnija, Tereze Kesovija, Meri Cetinić … Zakaj Hrvaška? Slovenske popevke pojem že celo življenje in tudi moj prvi album Kakor lep roman jim je bil posvečen. Drugi album My Heart Knew je bil avtorski. Sem pa začutila, da bi želela tretji malo resnejši projekt posvetiti odlični glasbi in besedilom hrvaških izvajalcev, ki jih Slovenci skoraj bolje poznamo kot svoje, če smo iskreni. (nasmešek) Zrasli smo s to glasbo, je del nas in je odlično napisana, zato jo še danes vsi poznamo in jo nosimo v srcu. Sicer poučujem petje in tudi coaching delam. Se pa že usmerjam na predavanja. Pripravljam pevske delavnice za tiste, ki radi pojejo, oz. bodoče pevce. Na teh delavnicah govorim o vseh temah, ki se jih pevec mora zavedati. Od pevske tehnike, ritma za pevce, interpretacija, improvizacija ter petje okraskov, zgodovina zabavne glasbe …
Kristinin prvi instrument je bil saksofon, ki pa ga ne igra več.