Melani Mekicar in Bojan Cvjetićanin: Bistvo EME je od nekdaj glasba

Ni vsak rojen za svet voditeljstva. Bojan Cvjetićanin in Melani Mekicar sta ga osvojila na mah. Zdaj živita in delata za prihajajočo EMO 2022. Delavna in profesionalna voditelja sta odškrnila vrata svojega glasbenega okusa in spregovorila o Emi, Evroviziji ter tem, kako optimistično zreta v prihodnost slovenskega voditeljskega potenciala.

EMA 2022

Finalu Eme Freš, kjer so slavile pesmi All In, Disko, Naked ter Tu in zdaj, bosta sledila dva predizbora, in sicer 5. in 12. februarja 2022. Nato pa bomo lahko spremljali še veliki finale, v katerem bomo izbrali slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije 2022, ki bo letos potekala v italijanskem Torinu.

Skozi vse tri slovenske večere nas bosta popeljala Bojan Cvjetićanin in Melani Mekicar.

Sta tudi vidva odraščala ob poslušanju evrovizijskih komadov? Kateri je vajin najljubši?
Melani: Pri nas doma ni minilo niti eno leto, odkar pomnim, da ne bi spremljali Eme in Evrovizije, zato ima od nekdaj posebno mesto v mojem srcu. Moji najljubši so Waterloo, Wild Dances, Zitti e buoni, Molitva, Samo ljubezen … Lahko bi dolgo naštevala.
Bojan: Jaz sem resnično velik oboževalec Evrovizije že od nekdaj. Najljubša mi je Molitva od Marije Šerifović brez pomisleka.

Kaj je bistvo Eme 2022, v katero trenutno vlagata največ energije ter zakaj je tako posebna?
Melani: Mislim, da je bistvo Eme od nekdaj glasba. In tako mora tudi ostati. Seveda je šov vedno večji in pomembnejši, vendar nič ne pomaga šov, če ni kakovostnih pesmi. Mislim, da vlagava največ energije v to, da vse skupaj opraviva čim bolj sproščeno in glasbenike predstaviva v najlepši luči. Letos je Ema posebna, ker je prijavljenih ogromno mladih glasbenikov, in mislim, da bo zato super sveža energija v vseh treh večerih.
Bojan: Bistvo je, da se v teh turobnih časih probamo malo sprostiti in uživati. Za naju z Melani je seveda posebna, ker jo bova prvič spremljala z voditeljske perspektive. Veselim se spoznavanja izvajalcev in njihovih zgodb.

Kdo vama pomaga pri pripravah na letošnji izbor?
Melani: Za Emo stoji dobro utečena ekipa, ki to dela že leta, in brez njih ne bi nič tako izgledalo, kot izgleda. Midva sva le tista, ki sva pred kamerami, da pa vse funkcionira, kot bi moralo, pa poskrbijo tisti na drugi strani. Seveda si tudi midva med sabo pomagava. Zaupanje med sovoditeljema se mi zdi, sploh pa pri vodenju v živo, ena najpomembnejših stvari pri uspešno izpeljani oddaji. Veliko stvari gre lahko narobe in drug drugega lahko večkrat »rešiva«, tako da te »napake« omiliva.
Bojan: Pomagajo nama vsi, ki so v projekt kakorkoli vpleteni, tako tehnična kot logistična ekipa. Midva pa si morava seveda pomagati ves čas.

Katere lastnosti ne bi prenesla pri sovoditelju, s katerim sodelujeta?
Melani: Pri vodenju v paru ali skupini je najbolj pomembno, da dva delujeta kot celota. Za soliranje in borbe egov ni prostora pred kamero. Treba se je zavedati, da delata za skupni cilj, to je, da se projekt kakovostno izpelje. Tako, da Bojči, pazi se. (smeh)
Bojan: Glasnega žvečenja.

To, da so nama z Bojanom zaupali vodenje tako velikega in pomembnega festivala, kot je EMA 2022, mi je v neskončno čast. Ni leta, ko ne bi spremljala izbora za pesem Evrovizije, zato je to zame res poseben trenutek. To leto se mi zdi EMA prav posebna, saj bo nastopilo ogromno mladih, svežih glasbenikov, ki pa se nastopa lotevajo zelo resno. Ravno zato mislim, da bo letos v zraku prav posebna mladostna energija, h kateri pa upam, da bova pripomogla tudi midva z Bojanom.

V finalu bo kar nekaj zvenečih imen, med drugim tudi Anabel in Manouche. Kako uveljavljene izvajalce spodbuditi k prijavi na glasbene festivale?
Melani: Mislim, da za festival tako pomemben, kot je Ema, ne potrebujejo posebne spodbude. Konec koncev imamo vsako leto med tekmovalci izredno priznane in uveljavljene glasbenike, ki se tudi na oder Eme vedno znova vračajo. Ta oder ima poseben čar in je že sam po sebi dovolj velik razlog, da se tudi uveljavljeni glasbeniki prijavijo. Mislim pa, da se evrovizijskega odra ne bi skoraj noben glasbenik branil. (smeh)
Bojan: Ne vem, kaj bi bil recept za to, verjetno dobra uvrstitev Slovenije na Pesmi Evrovizije, ki bi zbudila iskro v glasbenikih, da poskusijo tudi sami.

Po Emi imajo vsi mnenje o voditeljih. Ločujeta konstruktivne kritike od zlonamernih kritik, se vama zdijo več ali manj vredne?
Melani: Vsak ima svoje mnenje, nikoli ne moreš vsem ugajati, le da zdaj lahko vsi to zelo glasno in nazorno izrazijo na družabnih omrežjih. Mislim, da sem v zadnjem letu prebrala marsikateri kritičen komentar in jih znam popredalčkati – ali je konstruktiven ali le subjektivno mnenje posameznika. Če bi me zlonamerne kritike skrbele, verjetno ne bi nikoli opravljala tega dela.
Bojan: Jasno je, da ljudje komentirajo delo voditeljev, saj je to pomembna vloga na vsakem dogodku, absolutno pa je treba imeti filter za ločevanje konstruktivnega od nekonstruktivnega. Kritika je namreč nekaj vredna samo, če je utemeljena in izdelana. Melani si je že nabrala veliko voditeljskih izkušenj, zato mislim, da bo zadevo izpeljala odlično, medtem ko bi jaz glede na zelenost znal kdaj malo zaplavati. (smeh)

Več kot očitno je, da sodobna glasba temelji prav na instant produkciji. Kako to spremeniti?
Melani: Tukaj sem pa jaz mrzla. (smeh) Lahko Bojan kot glasbenik pove kaj več o tem.
Bojan: Tega se ne da spremeniti. V resnici izvajalci, ki dolgoročno izstopajo povsod po svetu, niso producenti instant naštancanih izdelkov, tako da me za kvaliteto ne skrbi.

EMA in Pesem Evrovizije sta zame že od nekdaj en tak mini praznik in v času, ko nas obkrožajo same slabe novice in prevladuje negativna energija, nujno potrebujemo dobro dozo zabave. Upam, da se bodo gledalci sproščeni posedli pred TV-zaslone in uživali v glasbi.

Voditeljev je pogosto strah družbenokritičnih oddaj. Kakšnega voditelja potrebuje ta čas?
Melani: Kritike so ogromen del tega posla ne glede na to, kaj vodiš – mediji so mediji. Mislim pa, da ta čas potrebuje voditelje, ki si upajo odstopati od tega, česar smo bili navajeni zadnjih deset, dvajset, trideset let na naših televizijah. Nova generacija si več upa, je kreativna, se povezuje in je zagnana. Mislim, da nam ne bo hudega.
Bojan: Ema sama po sebi ni družbenokritično naravnan dogodek, je glasbeni festival, ki nam da predstavnika na Pesmi Evrovizije. Najina naloga je, da ustvariva udoben ambient za nastopajoče, da lahko dajo na odru vse od sebe, ter da pozornosti gledalcev ne preusmerjava od glasbe, ampak jih zgolj popeljeva čez oddajo tako, da se jim bo zdela prekratka.

V tem obdobju se je zelo spremenil tudi odnos do glasbe. Pa ne mislim samo na popolnoma ignorantski odnos kulturnega uradništva, ampak na to, da že kar nekaj časa poslušamo o umetnikih kot brezdelnežih. Kako se počutita kot del njih?
Melani: Sicer nisem glasbenica, lahko pa bi rekli, da neke vrste delam v kulturi, ja. Brezdelnež nikoli ni bil izraz, s katerim bi imela kaj skupnega, saj imam od trenutka, ko sem pri enaindvajsetih diplomirala, dve redni službi in neskončno dodatnih projektov. Delo se najde, če si priden in si želiš delati – tudi v glasbi, kulturi, v medijih.
Bojan: Odnos, ki ga ima okolje do umetnika, je izjemno pomemben za njegovo ustvarjanje. Naši predstavniki običajno pridejo na Pesem Evrovizije kot poraženci lastne države in so tarča vsakega, ki ima minuto časa, da nekoga popljuva. Tako da je že izhodiščna točka zelo slaba. Ko smo na Pesem Evrovizije poslali izvajalca, ki je bil zmožen preslišati in spregledati ves balast okoli sebe, smo dosegli lep rezultat.

Sta optimistična glede prihajajoče Eme?
Melani: Ni druge, kot da rečem ja. (smeh) Ustvarjamo v zelo nepredvidljivih časih in moja največja želja je, da z vsemi nastopajočimi in z vso ekipo uspemo priti čez vse tri večere prisotni in negativni. Ne dvomim pa, da bo za odličen šov in glasbo poskrbljeno.
Bojan: Optimističen sem, da bomo slišali veliko dobre glasbe in spoznali marsikaterega glasbenika, ki ga prej nismo.