Ana Soklič razkrila, kako bi izgledal ESC nastop v Rotterdamu

Pandemija koronavirusa je letošnjim evrovizijskim tekmovalcem, organizatorjem in oboževalcem še kako prekrižala načrte. Solze sreče in veselja, ki so pritekle ob zmagoslavju, so ob sporočilu, da letos zaradi pandemije Evrovizije ne bo, zamenjale solze žalosti. Po šoku, ki je sledil, je pri vseh sledilo razočaranje ter vprašanje, kaj bo s skladbami?
To vprašanje si je zagotovo zastavila tudi naša evrovizijska predstavnica 2020, Ana Soklič, ki za zmagovalno pesem Eme 2020, Voda, iz tujine še danes prejema polno lepih in vzpodbudnih in ganljivih besed, predvsem pa so v tujini navdušeni nad njenim izjemnim vokalom, ki je po mojem skromnem mnenju vreden širše pozornosti.
Od zmage na Emi 2020 so minili skoraj trije meseci, z Ano pa sva se – poleg intervjuja takoj po Emi – nato pogovarjala še na nacionalni televiziji, v jutranji oddaji Dobro jutro, kjer je priznala, da se ji je svet obrnil na glavo ter da lovijo rok, da pošljejo organizatorjem Evrovizije novo verzijo skladbe, ki je še bolj mogočna in prepričljiva.
Kaj vse se je zgodilo od takrat, pa vse do danes, ko bomo namesto Pesmi Evrovizije spremljali netekmovalni šov Evropa, prižgimo luč (Eurovision: Europe, Shine A Light), pa sva se z Ano pogovarjala ravno v evrovizijskem tednu, ko bi nastopila v Rotterdamu, za konec pa sva se dotaknila tudi Pesmi Evrovizije 2021 …

Od edinstvene zmage na Emi 2020 so minili trije meseci. Ana, kako zelo se vam je od najinega zadnjega pogovora in v tem času spremenilo življenje?
Hvala na vprašanju, Alesh! Življenje se je do neke mere kar spremenilo. Ravno te dni sem razmišljala, da je glavna razlika predvsem v samem ritmu. Kljub nenavadnim časom, v katerih smo se vsi ljudje znašli, predvsem ostajam zelo aktivna na svojem področju, glasba je način življenja in četudi si zaprt med štirimi stenami, se melodije in besede ne ustavijo oziroma še celo bolj začnejo pridobivati na svoji moči!
Ste pa tudi vi presenetili, kot ste povedali skozi intervju, z izjemno interpretacijo albanske evrovizijske pesmi Suus, ki je vokalno izjemno težka, kajne?
Najlepša
hvala za kompliment, cenim zelo. Skladba Suus, ki jo je leta 2012 na
Pesmi Evrovizije predstavila albanska predstavnica Rona Nishliu, mi je bila že
takrat izjemno všeč. Spomnim se, da me je dan po Evroviziji brat klical
iz zgornjega nadstropja v hiši, češ “a lahko že nehaš nabijat’ to
pesem!” (smeh) No, seveda nisem nehala, morda sem le malo stišala zvok.
(smeh) Na nek način se mi je obrestovalo, saj sem imela še od takrat
nekaj besed v spominu, seveda pa sem se bila sedaj primorana v celoti
popolnoma potopiti v skladbo za nekaj dni, da se je le ta usedla vame.
Vmes se je, kot strela z jasnega, zgodila pandemija, ki je vsem izbranim tekmovalcem onemogočila nastop na ESC 2020. Ste se s katerim izmed pevcev morda vseeno spoznali?
Z največjim veseljem bi si želela odgovoriti pritrdilno, ampak žal nisem se spoznala z nobenim od letošnjih sotrpinov! Mi je pa v veliko čast, da se mi je po moji izvedbi skladbe Suus (Albanija, Evrovizija 2012) oglasila tudi njena avtorica, izvajalka, izjemna Rona Nishliu. Prečudovita ženska je v mnogih pogledih, predvsem pa zelo naravna in topla.
Iz tujine so številni opazili vaš izjemen glas. Vas je katero sporočilo še posebej ganilo?
Joj, teh sporočil je zares veliko in najhujše mi je, da enostavno ne morem odgovoriti vsem, bi si pa želela! Mnogo je daljših sporočil, osebnih zgodb, ki nekako zahtevajo in kličejo po tem, da se moraš usesti in premisliti, kako boš odgovoril. Premalo se mi zdi se zgolj zahvaliti in pošiljati neke emocije, če me razumete. To so predvsem ljudje, ki niso spet toliko “glasni”, mnogo manj jih je opaziti aktivne na družbenih omrežjih. Si štejem v veliko čast.
Vam je všeč še katera evrovizijska pesem, ki si jo želite interpretirati?
Kar nekaj skladb je, seveda. Pa tudi to je res, da prav vsako leto prireditev, kot je Evrovizija, postreže s široko paleto izvrstnih pesmi, katere ostanejo in zdržijo zob časa in tako ostajajo zapisani v srcih ljudi povsod po svetu. Izjemno mi je bila všeč skladba Patricie Kaas, z naslovom Et s’il fallait le faire, Salvador Sobral s skladbo Amar pelos dois, nekaj popolnoma drugačnega, predvsem zaradi njene vsebine nosi Jamalina skladba, 1944, pa Mia Martini, katera mi je s skladbo Rapsodia izjemno surova in nežna obenem … Mnogo je skladb, kjer enostavno začutiš, da izvajalec “stoji” za svojo pripovedjo, saj ko pogledaš podrobneje, je marsikateri izmed njih tudi sam avtor oziroma soavtor.
Ko govoriva o Evroviziji, ne moreva mimo posebne oddaje, ki bo na sporedu to soboto zvečer. Kaj pripravljate za ta večer, v oddaji Pesem Evrovizije: Najboljših 25?
Skupaj z ekipo RTV Slovenija pripravljamo marsikaj zanimivega, upam, da bodo poslušalci, gledalci z nami, se veselim!
Kako sicer preživljate dneve in večere, ko smo vsi skupaj v samoizolaciji? Veliko vas vidimo ob Bohinjskem jezeru … verjetno vam prav ta milina jezera daje novih moči?
Ti meseci so bili kar naporni, veliko je snemanj od doma, tega sem se sedaj že v polni meri precej navadila. Dobro je, da se stvari premikajo naprej, da si vzameš čas za počitek in potem nadaljuješ s polno paro naprej svoje poslanstvo. Bohinjsko jezero je naš dragulj, zelo rada se vračam k njemu, kadarkoli mi to čas dopušča! Njegova globina in trpeča milina človeku enostavno vlivata upanje za naprej, za boljši jutri. Vesela sem, da ga imamo in da nam pusti, da ob njem najdemo svoj najlepši jaz.

Ana Soklič o nastopu v Rotterdamu
“V
mislih smo imeli predvsem dobro nadgradnjo samega nastopa na Emi. Temu
bi sledile sveže vizualije s strani odličnega Den-a Baruce, na bridgu bi
me tako podkrepili s slapom, kateri bi dobesedno “bušknil” na oder,
pred prvim refrenom smo govorili o posnetku kaplje, ki bi mi padla v
dlan, koncept minimalizma v sami pripovedi, skupaj s silovitim
inštrumentalom s kar šestdeset članskim simfoničnim orkestrom bi se tako
zgodil. Z Vesno sva prav tako govorili o nadgradnji same obleke, naj bi
Nizozemci še celo priskrbeli rastlinje, ki bi tokrat bilo še za
nianso bolj izpostavljeno! Ja, veselila sem se, sedaj je, kar
je, skladba se začne z besedami: ‘Greva naprej …’ in šla bova!”
Če vseeno pogledava v prihodnost, kakšne načrte imate? Morda nova pesem, morda skok v tujino, če bo to sploh mogoče?
Z ekipo že pridno kujemo načrte, v delu so že novi glasbeni projekti, kar me izjemno veseli. Glede tujine, bomo videli … Moj agent v tem času dela pridno kot mravlja. Na obzorju je že nekaj novih nastopov in koncertov, vse pa bo zaviselo seveda od tega kako se bodo sedaj odvijale razmere v svetu in kakšni bodo ukrepi. Držimo pesti!
Za konec ne moreva mimo vprašanja, ali bi si želeli nastopiti na Pesmi Evrovizije 2021, če bi imeli še eno priložnost?
To je predvsem večplastno vprašanje … Bi si želela, seveda! Je pa res da, stopiti v te škornje ne bi bil ravno mačji kašelj. Še nikdar v zgodovini poprej se takšne razmere niso zgodile, temu primerno imam občutek, bi moral slediti, nekako čutim tudi glasbeno, specifičen pristop. Dober razmislek in predvsem neka osamitev tistega, ki bo te škornje tudi obul, bo tako nujen. Takšen občutek imam jaz o celi zadevi.
