ZANIMIVOSTI & ZGODOVINA

Slovenija je bila nekoč na Evroviziji v središču pozornosti

Največ zanimanja požele Sestre

Medtem, ko čakamo, kaj vse nam bo ponudila 67. Pesem Evrovizije 2023 ter naši ESC predstavniki 2023 – skupina Joker Out, ni odveč, če se za hip ozremo v preteklost ter skupaj pogledamo zgodbe nekaterih sodelujočih držav na Pesmi Evrovizije, med katerimi je od leta 1993 dalje tudi Slovenija.

Pesem Evrovizije se je začela leta 1956. Takrat se je za zmago potegovalo sedem držav, slavila je Švica, ki je na to znova zmagala leta 1988 z danes še kako popularno pevko Céline Dion. Poleg dveh zmag si je v vsej svoji zgodovini ta država pripela še devet zadnjih mest … In ko že govorimo o zadnjih mestih na Pesmi Evrovizije sta rekorderki Norveška (ki je slavila trikrat, nazadnje v Rusiji leta 2009) in Finska, ki sta bili kar enajstkrat zadnji, če upoštevamo tudi polfinalne izbore. Naši severni sosedje Avstrijci, ki so leta 2014 slavili s Conchito Wurst, so bili zadnji osemkrat. Enako Belgija, ki je sicer slavila enkrat, leta 1986.

Lordi
Finski Lordi so slavili na Evroviziji v Atenah, leta 2006. Foto: Alesh Maatko

Finska, ki sodeluje od leta 1961 dalje, je največkrat pristala na spodnji evrovizijski lestvici. Bila je tudi največkrat na repu uvrščenih, trikrat ni prejela niti ene točke, nato pa je leta 2006 zmagala z Lordi.

Nemčija, ki prihaja iz družine velikih pet, na Evroviziji sodeluje že od leta 1956, z izjemo 1996. Zmagala je le dvakrat, davnega leta 1982 in 2010. Zadnja je bila celo sedemkrat. Po petkrat so bile na Pesmi Evrovizije zadnje še Latvija, Nizozemska, Španija in celo Velika Britanija, ki bo leta 2023 gostila Pesem Evrovizije.

Helena Paparizou
Grčija je prvič slavila v Ukrajini s Heleno Paparizou. Foto: Alesh Maatko

Grčija je recimo prvič sodelovala leta 1974. Leta 2005 pa je prvič zmagala. Torej po 31-ih letih.

Najboljši med najboljšimi

Kar se tiče evrovizijskih zmag še vedno prevladuje Irska. Osvojila jih je sedem. Takoj za njo je Švedska s šestimi zmagami. Tretje mesto pa si s petimi evrovizijskimi zmagami delijo Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Luksemburg.

Švedska: Heroes – Måns Zelmerlöw
Švedska je zadnja leta na Evroviziji zelo uspešna. Foto: Alesh Maatko

Preboj v finale

Od leta 2004 dalje, ko smo imeli prvič polfinalni večer, je najbolj uspešna Ukrajina, ki se je vse do danes vedno uvrstila v finale. Sledita ji Azerbajdžan in Švedska, ki zaostajata le za eno izbor. Glede preboja v finale so bile uspešne tudi Rusija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Turčija, Avstralija, Norveška n Romunija, ki zaokrožuje prvo deseterico. Slovenija je glede preboja v finale uspešna 33,33 odstotno. Za nami so Latvija, San Marino, Črna gora, Monako, Slovaška in Andora.

Miša Molk
V svetu Evrovizije je naša Miša Molk veliko in cenjeno ime. Foto: Alesh Maatko

Naši južni sosedje Hrvati imajo najboljši uvrstitvi dve četrti mesti, leta 1996 in 1999. Bosna, ki trenutno ne sodeluje, ima eno tretje mesto (2006). Srbija pa ima eno prvo mesto (2007).

Dve sedmi mesti

Slovenija ima kar nekaj dobrih uvrstitev, in sicer dvakrat 7. mesto – Nuša Derenda 2001 in Darja Švajger 1995. Tu je še 10. mesto: Tanja Ribič 1997, 11. mesto: Darja Švajger, 1999 in 13. mesto: Sestre 2002. Kdaj pa smo bili slabi? Leta 2013 s Hannah Mancini in leta 2022 z LPS, ko smo v predizboru končali na repu.

Nuša Derenda, Darja Švajger, Maja Keuc
Naše velike dame Evrovizije: Nuša Derenda, Darja Švajger in Maja Keuc. Foto: Alesh Maatko

Ali jemljemo Evrovizijo preresno?

Za konec ni odveč, če se dotaknemo razmišljanja našega kolega prof. Kolerja, ki je v članku “Slovenija na Evroviziji: Z uvedbo polfinala smo se začeli utapljati v povprečju” med drugim zapisal, da smo bili “po letu 1995 Slovenci znani predvsem po mogočnih baladah – kot da jemljemo festival preresno in hočemo pošiljati tja samo ‘umetniške’ pesmi” …

Sestre
Sestre (na sliki z Mišo Molk) na Evroviziji 2002. Foto: Alesh Maatko

Vse se je vrtelo okrog Sester

“Na prvih treh nastopih v tretjem tisočletju so bili naši predstavniki vedno v središču zanimanja in izjemno visoko na predfestivalskih stavnicah, pa se potem to ni prav odrazilo v končni uvrstitvi, čeprav je Nuša Derenda s 7. mestom izenačila našo najboljšo uvrstitev. Sestre, ki so bile deležne več zanimanja medijev iz tujine kot kateri koli slovenski izvajalec doslej, so pristale v zlati sredini, Karmen Stavec pa skoraj čisto na repu, čeprav je zmagala na sobotnem popoldanskem poskusnem glasovanju in jo je britanska stavnica ‘William Hill’ vse do konca imela za tretjo favoritko za končno zmago. Z uvedbo polfinala so se naši predstavniki začeli utapljati v povprečju in niti pozornosti niso več zbujali, v prvih šestih letih se je v finale uspelo prebiti le Alenki Gotar v Helsinkih 2007. V drugem desetletju našega tisočletja je uspeh nekoliko boljši – polovičen: v finalu so peli Maja Keuc v Düsseldorfu 2011, Tinkara Kovač v Kobenhavnu 2014, Maraaya na Dunaju 2015, Lea Sirk v Lizboni 2018 ter Zala & Gašper v Tel Avivu 2019,” je za konec strnil veliki evrovizijski poznavalec Samo Koler.

Zala in Gašper
Zala in Gašper sta nam pripela finale. Foto: Alesh Maatko
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
2
+1
4
+1
4
+1
2
+1
0
+1
0
+1
1
Sledite nam na Twitterju @evrovizijacom Sledite nam na Twitterju @evrovizijacom
Back to top button