Ustvarja, piše in nastopa, ker je glasba zanj svoboda in način izražanja, ki mu najbolj ustreza. Obožuje kombinacije romantičnih iskrenosti. Čeprav se rad osredotoča na specifičnost motiva, ki ga raziskuje v določenem glasbenem delu, pa njegova pesem dopušča prostor tudi za lastno interpretacijo poslušalca.
Širši javnosti ste znani kot pevec popularne glasbe. Kako je rasla vaša kariera?
Po prvi plošči je šla kariera hitro in nenadno strmo navzgor. Torej se je zgodil preobrat skoraj čez noč. Prišel je uspeh, ki sem si ga želel, nisem pa ga pričakoval. Dobesedno sem skočil v morje glasbenega šova in splaval. Držal sem se določene smeri, našel tržno nišo in te se držim še danes. Baladne pesmi so prinesle rezultate, no, prinašajo jih tudi še zdaj. Šokirala nas je prodaja prve plošče, enaindvajset tisoč kosov albuma RoKosmač. Dvojna platinasta plošča mi daje moč in elan še dandanes. Ne odkrivam tople vode, držim se tistega, kar znam … Se pa nadgrajujem z dodatnim glasbenim znanjem. Vsak dan vadim – igram klavir – in preigravam svoje in tuje skladbe.
Se je vaše življenje spremenilo po komadu Modri klavir?
Mogoče bi raje rekel, da se je moje življenje spremenilo po zmagi na Orionu. Ko doživiš velik uspeh, ki ga niti malo ne pričakuješ, se ti življenje obrne na glavo, da se moraš temu prilagoditi in veliko zadev v življenju spremeniti. Obnašanje v javnosti, javni nastopi, borba s tremo … Modri klavir pa je pesem pod številko ena na mojem prvem albumu, mnogim je najljubša ravno ta, tudi ena najbolj predvajanih pesmi je še zdaj, zato mogoče deluje, da je bila zame prelomna.
Tema pesmi Verjemi je tudi zaupanje. Zaupamo partnerjem, prijateljem. Kako in kdaj veš, da je nekaj resnica?
Vsakomur dam priložnost, da se dokaže, pa naj bo to prijatelj ali partnerica – za oba velja enako. Čas pokaže, kaj je resnica in kdo nosi masko. Nemogoče je takoj vedeti, kaj je resnica in kdo igra vlogo dobrega prijatelja ali dobre partnerice. Prej ali slej se pokaže pravi značaj in naravni odziv na različne situacije.
Globoka ljubezen
Kadar si želim topline
in ko zaželim si sreče,
le pomislim nate in kako me ljubiš ti,
srečen sem.
In če sam sem kdaj brez tebe
in si zaželim veselja,
le pomislim nate in kako me ljubiš ti,
vesel sem.
O, kako globoka je ljubezen,
jo negujeva kot najlepši cvet,
zrasel bo v močno drevo,
da noben vihar podrl ga ne bo.
Ob tebi si želim zaspati
in v objemu se želim zbuditi
in s teboj ves dan želim si preživeti,
da srečen bom.
Kosmač, R. (2005). Živim le zate (pp. 1 CD (34 min, 28 sek)). Nika Records.
V skladbi Globoka ljubezen opisujete močno čustvo naklonjenosti do nekoga. Kaj je pravzaprav bistvo romantične ljubezni?
Romantika in ljubezen hodita z roko v roki, vsaj jaz to tako dojemam. Drži, romantika lahko na trenutke izgine, ker na njo pozabimo, ljubezen prav tako. Zato pa je potrebno ljubezen negovati, v odnos vlagati, se prilagajati, vse skupaj začiniti tudi z občasno romantiko, nič ne obstane samo od sebe. Tudi rožo – tako kot ljubezen – je treba zalivati in negovati, da obstane in raste. Rad imeti in biti ljubljen je odličen občutek, je pa treba kaj tudi narediti, da to lahko imaš oziroma obdržiš. Romantika je za mnoge kičasta, na skrivaj pa je vsem všeč, tudi če tega javno ne priznavajo. Globoka ljubezen je skladba, spisana za mojo najdražjo.
EMA 2007 in Rok Kosmač
Rok Kosmač je na slovenskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije nastopil le enkrat, in sicer leta 2007. Naslov pesmi je Ko še spiš, avtor glasbe in besedila je Rok sam, aranžma pa je delo Francija Zabukovca. Skladba se je v drugem predizboru uvrstila na deveto mesto (1279 glasov), posledično finala ni doživela.
Kaj vam pomeni prihajajoče evrovizijsko obdobje? Čas za resen premislek o obdobju in poteh EME 2007?
Evrovizijski šov redno spremljam, mogoče ne ravno obeh polfinalov, finale pa si večinoma ogledam in tudi letos bom trinajstega maja močno stiskal pesti za naš Joker Out. Pred samim festivalom določene pesmi poslušam, toda enostavno jih je veliko preveč, da bi za vsako vedel, kdo pošilja koga na tekmovanje in katera pesem pripada kateri državi. Občasno imam tudi svojega favorita, letos mi je vokalno všeč Marco Mengoni in njegova pesem Due vite. EMA? Ja, želja po ponovnem nastopu na EMI še vedno živi. Ko se bo vse poklapalo in ko bodo zvezde prav zložene, se zna tudi to spet zgoditi.
Treba je biti drzen
Glasbeniki, s katerimi se pogovarjam zadnje čase, pravijo, da si mladi pevci veliko manj upajo, kot so si včasih, da želijo v prvi vrsti vsem ugajati. Kako to komentirate vi?
Ja, bi znalo biti, da to drži. Je treba biti drzen, treba si je upati, ugajati vsem enostavno ne gre. Potrebno je najti balans, pravo linijo ali smer in strumno korakati v tej smeri, moraš ostati zvest sam sebi. Jaz sem ostal zvest baladam, te so mi prinesle dvojno platinasto ploščo, gong popularnosti, ogromno nastopov, prva mesta na lestvicah, velike uspehe na festivalih. Vedno je tako, da boš eni polovici všeč, drugim pač ne. Bolj kot si všeč enim, manj si všeč drugim. Zlata sredina se torej ne izplača, mogoče s tem obstaneš na sceni dolgo časa, toda se pa ne izstreliš visoko in težko prideš do velikih uspehov.
Imate sicer radi spremembe – v sebi, na sebi, v življenju nasploh?
Sprememb ne maram preveč, vsaj drastičnih ne. Počasi nekaj dodajam in določene zadeve črtam, torej vse postopoma. Navajen sem na določeno zvrst glasbe, pašejo mi enake destinacije za potovanja, tudi pri hrani eksperimentiranja ne maram. Spremembe torej da, če so male, skoraj neopazne.
Kaj je glasba za vas? Kako vas nagovarja, kako jo doživljate?
Glasba je smisel življenja, glasba je balzam za dušo, glasba je odlična sporočilna odskočna deska. Ko nekaj ne znaš povedati z besedami, lahko vse to izraziš z glasbo, melodijo, besedilom, notami. Glasba je zame univerzalni jezik. Doživljam jo kot hrano, pijačo, zrak, kisik. Brez glasbe ne znam živeti, spremlja me v vsakem dnevu. Glasba je v srcu in duši na prvem mestu. Rad odkrivam glasbene svetove. Imam občutek, da glasba odžene vse tegobe, da si lahko v tistem momentu rečeš: »Evo, vse je v redu, vse je lepo.« Tudi če melodija ni stilsko Frederic Chopin, Wolfgang Amadeus Mozart ali Ludwig van Beethoven, se lahko ob njej sprostiš in odplavaš v neko drugo dimenzijo.
Kaj pomirja vaše srce in vašega duha?
Igranje klavirja, skladanje novih melodij. Rad – še vedno – igram tudi strateške igre, da se sprostim in odklopim. Ja, paše seveda tišina, občasno samota, morje, narava. Spet drugič me pomiri druženje s somišljeniki, vse je odvisno od letnega časa in stanja duha.
Kaj pa načrti? Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Dolgoročnih načrtov ne delam. Trenutno še vedno promoviram dve pesmi Ker ti in pa Modro. V predalu pa je že nekaj napisanih novih melodij. Sicer pa ne kompliciram, ko imam idejo za melodijo, jo uglasbim, ko imam pravo besedilo, ga dodam, ko začutim, pesem posnamem. Vse spontano, vse po občutku, ki mu zaupam. Želja je veliko – tako malih kot velikih. Korak za korakom grem naprej, počasi se daleč pride, kajne?
