Goran Moskovski zre v prihodnost zelo pozitivno
Javna televizija je temelj vsake civilizirane družbe, pravi tolkalec in učitelj tolkal

Goran Moskovski slovi kot eden naših največjih glasbenikov. Je tolkalec in učitelj tolkal. Karizmatična osebnost, ki ve, kako te bobnarski svet zapelje. Zna se pobrati, poiskati radost v sebi in odigrati na tolkala s tistim svojim pristnim šarmom. Navdih išče in najde – preprosto – v življenju, slovensko kulturo in umetnost pa podpira brezpogojno, iz same ljubezni.
Kakšne so vaše prve izkušnje z glasbo?
Prve izkušnje z glasbo so bile seveda že od majhnih nog. Rad sem tolkel po loncih in kantah. Nato sta me starša vpisala v glasbeno šolo, kjer sem po enem letu neuspešnega učenja violine našel svojo življenjsko strast – bobne in tolkala.
Kdaj pa ste se prvič srečali s tolkali?
Vsako leto je bil dedek Mraz na trgu v Kopru. Spremljala ga je bobnarska skupina. Komaj sem čakal njihov nastop. Zanimivo, da sem kasneje postal tudi član te skupine, kot učitelj sem kasneje imel tudi svojo bobnarsko skupino. (nasmeh)
Veljate za enega najboljših bobnarjev v Sloveniji. Kako gresta svet bobnarja in učitelja tolkal z roko v roki?
Rekel bi, da z lahkoto. Kot aktiven glasbenik čutim neko odgovornost, da predam svoje znanje na naslednje generacije. Upam, da svoje delo dobro opravljam. (nasmeh)
Kdo je vaš glasbeni vzornik, ki vas je navdihnil, da ste postali to, kar ste danes?
Konkretnega vzornika nimam. Inspiracija so mi glasbeni kolegi.
Ste član spremljevalne skupine Nine Pušlar. V čem sta si s pevko najbolj blizu in v čem najbolj oddaljena?
Z Nino nastopam že veliko let. Poznam jo še iz časov, ko še ni razprodajala dvoran. Naj omenim, da je še vedno isti sonček in preprosta oseba kot pred desetimi leti. (nasmeh)
Videvamo vas v oddaji V petek zvečer na TV Slovenija. Zakaj je dobro sobivati z javno televizijo?
Javna televizija je temelj vsake civilizirane družbe. S slovensko radiotelevizijo sodelujem že kakih dvajset let. Veliko z zasedbo Big Band RTV Slovenija in revijskim orkestrom. Slovenska popevka, Poletna noč, V petek zvečer, Moja Slovenija in tako dalje. Izrednega in ključnega pomena za kulturo in stanje duha v družbi. Kakršnokoli poigravanje z mislijo, da se glasbena produkcija in na splošno dobre oddaje s slovensko glasbo ukinejo, je nesprejemljivo za slovenski narod.
Kot samostojnega podjetnika bi vas prosil za vaše videnje posameznika na trgu, socialnih prispevkov in bolniške odsotnosti. Kje vidite učinkovite rešitve?
V svoji karieri sem bil zaposlen v javnem sektorju kot učitelj v glasbeni šoli in tudi kot samostojni podjetnik. Obe strani imata prednosti in slabosti. Bolniških odsotnosti seveda ni, stanje na trgu je razpuščeno, če pogledam naš sektor. Zelo malo ali nič je glasbenikov, ki se preživljajo izključno od glasbe. Rešitve v tem trenutku ne najdem. Prispevki so relativno visoki. Če govorim zase, mi stvari trenutno gredo kar okej, želel pa bi si mogoče malo več regulative s strani države in organizatorjev dogodkov. Mogoče se ozreti po sosednjih državah in prevzeti kakšno dobro prakso?
Igranje na instrumente velja za disciplino, v kateri blestijo tisti, ki znajo pozorno poslušati in se prilagajajo različnim stilom. Vam te lastnosti pridejo prav tudi v zasebnem življenju?
Drži. Naučiš se improvizirati. (smeh)
Imate sinova. Kako vi vidite mlajše generacije in njihovo radovednost glede glasbenega sveta?
Še vedno so mlade generacije navdušene nad glasbo v živo. So radovedne, vpisa je veliko vsako leto, tako da me prihodnost ne skrbi preveč. Govorim iz prve roke. (nasmeh)
Ali to jesen, ki nam podarja prekrasne barvne odtenke v naravi, v vašem srcu prevladuje pisanost ali sivota zaradi vse bolj skrb vzbujajočih razmer v družbi?
Iskreno povedano, odkar pomnim, so zadeve v družbi skrb vzbujajoče. V prihodnost zrem zelo pozitivno, ker sem pač tak človek. Dokler mi zdravje služi in imam ob sebi tako čudovite ljudi in družino, ki me podpira, me res ni strah. (nasmeh)