39. izdaja najbolj tradicionalnega festivala je znova potekala pred občinstvom v ljubljanskih Križankah, ki so bile presenetljivo polne, kar je ponoven dokaz, da morajo take prireditve med ljudi in da si jih ti tudi želijo.
Pomemben korak naprej je bil storjen pri aranžmajih novih popevk. Ti so zveneli veliko bolj sodobno kot v prejšnjih letih in se počasi bližajo sodobnim trendom. Avtorji pa imajo, kot kaže, še vedno precejšen rešpekt pred zgodovino festivala, saj pošiljajo marsikdaj prezahtevne skladbe, ki kasneje ne najdejo prave poti do poslušalcev, saj se le redko vrtijo na radiu.
Stari mački so znova dokazali, da obvladajo: tako oba voditelja (Blažka je vodila že prvo Popevko po obnovi 1998) kot tudi televizijski režiser Peter Juratovec.
Lep dokaz je bil tudi venček nekaterih zmagovalnih melodij iz zadnjih let, med katerimi je kultni status, primerljiv s popevkami iz 60. in 70. let, dosegla le Šifrerjeva zmagovalna skladba iz leta 1998 Za prijatelje.
Festivalske nagrade
Zanimiv je podatek, da je Darja Švajger najbrž prvič v življenju zmagala v telefonskem glasovanju (in niti ne z majhno razliko). Še sama je bila presenečena nad tem. Tudi za Igorja Pirkoviča ne pomnim, da bi že kdaj dobil nagrado za najboljše besedilo na zabavnoglasbenem festivalu, čeprav jih je napisal lepo vrsto. Pohvalno je, da se žirija ni predala kalkuliranju (češ, Rudi Bučar je že zmagal na Slovenski popevki, poleg tega je pred dvema mesecema slavil tudi na Melodijah morja in sonca) in je nagradila dejansko najboljšo skladbo.
Upajmo, da bomo letošnje skladbe čim večkrat lahko slišali na radijskih valovih in da bo prihodnje leto jubilejna, 40. izvedba festivala (ta se je sicer začel že leta 1962, a je imel vmes petnajstletno prekinitev) še boljša.
