ZANIMIVOSTI & ZGODOVINA

Najboljša evrovizijska pesem vseh časov je Waterloo

Razkošne scene, nepozabne obleke, škandali, spletke, pričakovanja, napetosti ter na koncu skladbe, so tisto, kar lahko z eno besedo rečemo Evrovizija. Na pobudo Marcela Besancona se je dama zabavno-glasbene prireditve rodila 24. maja leta 1956, v švicarskem Luganu.

Sedem držav je sodelovalo na prvem izboru popevke evrovizije, vsaka s po dvema pesmima. Javnega glasovanja ter nagrad takrat še ni bilo, saj so razglasili le zmagovalca, ki ga je izbrala posebna žirija, sestavljena iz po dveh predstavnikov vsake sodelujoče države. Ker Luksemburg ni poslal svojih žirantov, ampak je pooblastil kar dva Švicarja, najbrž ni presenetljivo, da je zmagala predstavnica države prirediteljice Lys Assia z melanholično pesmijo Refraein. Prav tako takrat še ni obstajalo pravilo, da mora zmagovalna država organizirati festival naslednje leto, ampak naj bi izbor vsako leto potekal v eni od sodelujočih držav. Tako so za naslednje leto izberejo Frankfurt.

Z razvojem televizije in njenim širjenjem po Evropi pa je raslo tudi število sodelujočih držav, zato so odtlej vsi lahko nastopali le s po eno pesmijo. Belgiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski in Švici, se pridružijo tudi ostale. Velika Britanija, Danska in Avstrija, naslednje leto Švedska, leta 1959 Monako, Norveška leta 1960, v letu 1961 pa so na festivalu debitirale Španija, Finska in takratna Jugoslavija kot edina socialistična država. Naj ob tem še povemo, da je prvi izbor jugoslovanske predstavnice potekal 16. februarja 1961 v Drami SNG v Ljubljani. Nekoliko nepričakovano je zmagala predstavnica TV Ljubljana, pesem Jožeta Privška Neke davne zvezde, ki jo je zapela takrat skoraj neznana novosadska pevka Liljana Petrovič, ki je v francoskem Cannesu, 18. marca 1962 osvojila solidno osmo mesto.

Congratulations – 50 let popevke Evrovizije Foto: Eurovision.tv

Leta 1969 zmagajo 4 pesmi, leta 1988 zmaga Celine Dion

V prvo krizo je festival zašel v poznih šestdesetih letih, ko se je začelo zmanjševati število sodelujočih držav. Umakneta se Avstrija in Danska, leta 1969 pa v Madridu – v znamenju tehničnih vznemirjanj in nerazumljivosti zmagajo štiri pesmi – Španija, Velika Britanija, Nizozemska in Francija. Zaradi vsesplošnega kaosa se od festivala umaknejo še preostale skandinavske države ter Portugalska. S samo 12 udeleženkami se zdi, da je festival leta 1970 v Amsterdamu v zadnjih zdihljajih. Pa je vseeno dokazal svojo trdoživost, saj spremenijo nekaj pravil, predvsem tisti del, ki je dovoljeval samo nastop solistov ali duetov, prav tako pa je morala od leta 1971 vsaka nastopajoča televizijska postaja poslati v evrovizijsko izmenjavo tudi videoposnetek svoje skladbe. Najpomembnejše za ponovni vzpon evrovizijskega festivala pa je bilo, da se je na tekmovanju pojavilo nekaj izvrstnih pevcev, ki so naredili tudi mednarodno kariero. Naj omenimo samo Vicky Leandros leta 1972, švedsko skupino ABBA in Olivio Newton-John leta 1974 ter prvo ime osemdesetih – francosko govoreča Kanadčanka Celine Dion, ki je 1988 zmagala za Švico, vendar je njena mednarodna kariera zares vzletela šele, ko je začela prepevati v angleščini.

Devetdeseta leta zaznamujejo zlasti neprestane zmage Irske – 4 krat v 5 letih med 1992 in 1996), kar pa je festival prej oddaljilo od sodobnih glasbenih trendov, saj so Irci zmagovali bodisi s pretresljivimi baladami bodisi s keltskim etno-soundom. Predvsem pa so 90. leta v znamenju političnih sprememb. Nastale so nove evropske države, tako da se je naenkrat pojavilo prek trideset kandidatk za nastop, kar pa je za triurno televizijsko oddajo občutno preveč, zato si je bilo treba izmisliti različne sisteme vsakoletnega uvrščanja in izpadanja na festival – z izjemo štirih najbogatejših članic, ki največ prispevajo v skupno blagajno in imajo zato zagotovljen nastop vsako leto. S prihodom novih članic iz vzhodne Evrope je zavelo tudi precej svežine, od Poljske do Madžarske. Zmage Estonije, Latvije, Turčije in nenazadnje Grčije pa trenutno kažejo, da se glasbeno navdušenje in vnema za evrovizijo popevko, ki ostaja zvesta formatu izbiranja že 50 let, seli proti vzhodu.

Congratulations – 50 let popevke Evrovizije. Foto: Eurovision.tv

Razkošno in težko pričakovano

Prvič v zgodovini pesmi evrovizije pa smo leta 2005 uradno dobili tudi najboljšo evrovizijsko pesem vseh časov. Poslušalci in gledalci 31-ih evropskih radiotelevizij, so na jubilejni prireditvi Congratulations, kjer smo se skozi evrovizijske posnetke sprehodili med najbolj zanimive nastope, izbrali najboljšo evrovizijsko pesem vseh časov.

Izmed 992 izvedenih pesmi so ljubitelji evrovizije in reference group najprej izbrali 14 finalistov, v velikem zaključku pa so gledalci – preko telefonov določili najboljšega med najboljšimi. S 329 točkami je to postala zmagovalna pesem Waterloo iz leta 1974, ki jo je prepevala skupina ABBA (Agnetha, Björn, Benny, Anni). Drugo mesto – 267 točk je zasedla pesem VolareDomenico Modugno, kot tretji pa se lahko pohvali Johny Logan s pesmijo Hold me now – 262 točk. In tudi slovenski poslušalci in gledalci so se odločili podobno, saj so 12 točk namenili skladbi Waterloo, 10 točk skladbi Nel blu di pinto di blu, 8 Hold me now, 7 Save your kisses for me in na koncu 6 točk za pesem My Number One. Naj na koncu, kot zanimivost povemo, da je pesem Waterloo od 31-ih evropskih radiotelevizij prejela 17 krat po 12 točk, pesem Hold me now 6 krat 12 točk, My Number One 4 krat 12 točk, Nel blu di pinto di blu 3 krat 12 točk in Save your kisses for me 1 krat 12 točk.

Glede na to, da je bila tudi jubilejna prireditev polna razkošnosti, skozi katero se je stopnjevala evrovizijska napetost, nas ne skrbi usoda najbolj odmevnega in obrekovanega festivala. Nenazadnje ga obrekujemo in z veseljem gledamo že 50 let in lahko rečemo, da je to festival My Number One!

Congratulations – 50 let popevke Evrovizije. Foto: Eurovision.tv
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
1
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button
X