MMS 2025: Boštjan Pertinač: Kot izvajalec si želiš, da pesem pusti sled

V Avditoriju Portorož bodo v soboto, 5. julija znova odmevale poletne Melodije morja in sonca, s katerimi se tradicionalno začenja vroče poletje, ne nazadnje pa tudi zaslužene počitnice in z njimi morske dogodivščine. S priljubljenim festivalom Melodije morja in sonca, ki se je začel daljnega leta 1978 vsako leto dobimo nove poletne uspešnice, ki se pridružijo tako zmagovalnim skladbam kot tudi zimzelenim melodijam.

V tekmovalnem delu se bo na 44. festivalu MMS 2025 predstavilo 14 izvajalcev, ki jih predstavljamo (tako kot vsako leto) tudi tokrat na našem portalu Evrovizija.com. Kot prvi po vrsti je tu Boštjan Pertinač, ki se predstavlja z avtorsko skladbo Več kot beseda, katere delček lahko slišite tukaj.

“Za ta večer pripravljam pristno, iskreno izvedbo, ki bo odražala mene in mojo glasbo, da bo občinstvo začutilo toplino in energijo, ki jo nosim v sebi.”

Boštjan Pertinač

Stavi na skladbo Več kot beseda

Boštjan Pertinač je kantavtor, kitarist in vokalist s Krasa. V svoji glasbi prepleta kraški temperament, ljubezen do besede in svežino avtorskega izraza. Njegova avtorska poetika se napaja iz vsakdanjih trenutkov, osebnih doživljajev in pristnih čustev, ki jih zna skozi besedila in melodije podati na topel in neposreden način.

Nastopa tako samostojno kot z bandom, pri čemer vsak koncert gradi na iskreni povezanosti z občinstvom. Njegove izvedbe so znane po močni energiji, glasbeni raznolikosti in čustveni globini, ki poslušalce ne le zabavajo, temveč jih tudi premaknejo.

Na Melodijah morja in sonca 2025 se predstavlja s pesmijo Več kot beseda, ki odpira festivalski večer in nosi v sebi pridih poletja, nežnosti in tiste tihe ljubezenske napetosti, ki jo lahko izrazi le glasba.

Iskreno o Melodijah morja in sonca

Kateri vonji, barve oziroma spomini se vam najprej prikradejo v misli, ko besede nanesejo na Melodije morja in sonca?
Modra in zlata barva – morje in sonce, kot zaščitna znaka festivala. Vonj po soli in morju, ki te zadane že ob prihodu v Portorož. In seveda glasba – zimzelene melodije, ki so zaznamovale poletja. Spomnim se Lahko noč, Piran, Portorož 1905, Črta … pesmi, ki so že ob prvem poslušanju postale del kolektivnega spomina. Zame ima festival še posebno vrednost, saj se spomnim leta 2021, ko sem prvič stopil na oder Avditorija – takrat sem začutil, kaj pomeni stati na tem prizorišču z vso njegovo zgodovino in energijo. Že na splošno me ravno ta čas, začetek poletja, navdaja s pozitivo. Poletje je moj najljubši čas, ko se pišejo novi spomini, nove zgodbe, koncerti in srečanja z ljudmi. Melodije morja in sonca so pravzaprav vse to v eni sami noči.

Kaj vam pomeni (znova) nastopiti na našem edinem poletnem festivalu?
Zame je to čast in odgovornost. Melodije morja in sonca so več kot festival – so tradicija, prostor, kjer so nastajale velike slovenske pesmi, in oder, na katerem so stale generacije legend. Nastopiti v tem kontekstu pomeni postati del te zgodbe, ki se piše že desetletja. Kot izvajalec si želiš, da tvoja pesem pusti sled – ne samo tistega večera, ampak še dolgo potem. In ker gre za edini pravi poletni festival pri nas, s svojo posebno energijo in občinstvom, ki pride uživat glasbo ob morju, to še dodatno naredi nastop nekaj res posebnega.

Se spomnite, kako ste kot otrok ali najstnik spremljali MMS?
Nisem bil tisti, ki bi festival redno spremljal vsako leto, sem ga pa občasno ujel – in kar je najbolj zanimivo: pesmi s časom vseeno pridejo do tebe. Melodije in refreni postanejo del zraka, ki ga dihaš poleti. Skozi odraščanje sem vedno znova naletel na zimzelene hite, ki so zaznamovali ne samo festival, ampak celotna poletja. Pesmi, kot Hotel modro nebo, Mars in Venera … to so skladbe, ki jih poznaš, še preden sploh veš, od kod jih poznaš. In to je zame največji dokaz, kako globoko so Melodije morja in sonca zasidrane v našem prostoru.

Če bi morali izbrati eno pesem iz zgodovine MMS, ki vam je pri srcu … katera bi to bila in zakaj prav ta?
Sen znala jes od Rudija Bučarja. Ta pesem ima nekaj posebnega – lepoto istrskega jezika, močno emocijo in vrhunsko izvedbo. Leta 2021 sem jo imel čast zapeti na predstavitvenem večeru MMS na portoroški ploščadi, kar mi je ostalo v zelo lepem spominu. Z bandom smo jo potem nekako posvojili – redno jo izvajamo na mojih koncertih, ker preprosto zmeraj najde pot do ljudi. Taka pesem ti zleze pod kožo in tam ostane.

“Pesem je kot otrok – ko jo enkrat daš od sebe, postane od vseh. Vsak jo lahko nosi s seboj in ji da svoj pomen.”

O nastopu in pripravah

Ko ta trenutek zaprete oči in si predstavljate vaš nastop v Avditoriju Portorož … kako izgleda?
Oder Avditorija je obdan z modro in zlato svetlobo, ki simbolizirata morje in sonce – prav to poletje, ki ga vsi skupaj občutimo. Morski vetrič priteka iz bližnjega morja, ki je čez cesto, tik za hrbtom občinstva. Na odru stojim v svojem prepoznavnem stilu – klobuk, zlat medaljon, kitara v rokah – in z glasbo skušam pripeljati duh Krasa na obalo, povezati svojo domačnost in tisto svobodo, ki ju oba nosim v sebi. Za menoj je band, ki z mano ustvarja pristno, iskreno vzdušje, medtem ko občinstvo posluša, se zazre vase ali pomisli na svoje spomine. To je trenutek, ki poveže vse nas – glasbo, prostor in ljudi.

Kako pa potekajo priprave na vaš nastop?
Poleg nastopa na MMS se s skupino pripravljam tudi na precej pestro poletno sezono, zato ni, da bi posebej vadil samo pesem Več kot beseda, ki bo premierno zazvenela na odru Avditorija 5. julija pod zaporedno številko 1. Moram pa priznati, da ji posvečam malo več pozornosti kot drugim skladbam. Zelo me zanima, kako bo zazvenela s festivalnim bandom. Vaj še nismo imeli, ampak ker so v sestavi sami profesionalci, sploh ne dvomim v odlično izvedbo. Kar se tiče obleke, bom ostal zvest sebi in barvam domačega Krasa.

Če bi morali opisati vašo pesem z enim samim poletnim trenutkom – bi to bil jutranji skok v morje, romantični sončni zahod v zalivu, sladoled, ki se topi po roki ali kaj drugega?
Pesem bi opisal kot en lep poletni dan, morda izlet s tramvajem iz Opčin v Trst. To je tak trenutek, ko se sprehajaš po starih mestnih ulicah, občuduješ arhitekturo in življenje, ki se odvija okoli tebe. V roki imaš mrzlo, osvežilno pijačo, ki te prijetno ohladi, medtem ko si nabit z različnimi čustvi – od radovednosti in veselja do nostalgije in rahle melanholije. Je to nekakšen občutek svobode, ki ga prinaša poletje – polno novih spominov, trenutkov, ki se vtisnejo globoko v spomin in ostanejo z nami še dolgo potem. Ta pesem je kot moj sprehod po mestu, kjer vsak korak odmeva z melodijo življenja in iskanjem lepote v vsakdanjih trenutkih.

Pa vendarle, da spoznamo vašo pesem … o čem govori ter kaj želite z njo povedati občinstvu?
Moja pesem govori o posebnem odnosu, ki presega zgolj besede – nekaj globljega, kar veže dva človeka. Pripoveduje zgodbo o ljubezni in povezavi, ki jo občutim med svojim domačim Krasom in bližnjim Trstom, ki ga prav tako nosim v srcu. V njej so slike jutranjih trenutkov, prebujanja, odhodov in vrnitve – vse to skozi prizmo čustev, ki so hkrati nežna in močna. Pesem vabi k spominu, k tistim drobnim, a pomembnim stvarem, ki nas oblikujejo. Z njo želim občinstvu podariti občutek topline, domačnosti in ljubezni, ki lahko nastane med dvema osebama, pa tudi med kraji, ki nas spremljajo skozi življenje.

“Želim si, da občinstvo po mojem nastopu odnese občutek pristnosti, topline in povezanosti. Da začutijo zgodbo, ki jo želim povedati – nekaj več kot le besede.”

Na kaj je najbolj pozoren …

Melodije morja in sonca so festival z dušo. Kje v vaši pesmi začutite ‘dušo’? Morda v besedilu, melodiji, refrenu ali …?
‘Dušo’ svoje pesmi najbolj začutim v njeni melodiji in iskrenosti izvedbe. Glasba je univerzalen jezik, ki presega meje in povezuje ljudi. Moje pesmi sem že izvajal tudi izven meja naše države, ljudem, ki slovenščine ne razumejo, a so se jih vedno globoko dotaknile. Seveda besedilo ni nepomembno – prav nasprotno, zanj sem še kako poseben in odraža mojo rast kot avtorja in tekstopisca. Vendar je prav sinergija med besedami in melodijo tista, ki resnično prinaša ‘dušo’ in sproži močne občutke pri poslušalcih.

Kaj bi si želeli, da občinstvo začuti ali odnese s seboj po vašem nastopu? Pripravljate kaj posebnega za ta večer?
Želim si, da občinstvo po mojem nastopu odnese občutek pristnosti, topline in povezanosti. Da začutijo zgodbo, ki jo želim povedati – nekaj več kot le besede. Najverjetneje ne bom sam na odru, kar bo zagotovo dodalo poseben čar izvedbi in glasbenemu doživetju. Več posebnosti za ta večer pa si želim pustiti kot presenečenje za publiko.

Če bi morali zamenjali vlogo in bi vi sedeli na stolu strokovne komisije … na kaj bi bili najbolj pozorni?
Kot član strokovne komisije bi bil najbolj pozoren na pristnost nastopa in povezanost izvajalca z glasbo, ki jo izvaja. Pomembno mi je tudi, kako pesem deluje v živo – kako izraža čustva, kako je izvedena vokalno in instrumentalno ter kako vzpostavi stik z občinstvom. Posebno pozornost bi namenil interpretaciji – kako glasbenik uspe s svojim izrazom in energijo povedati zgodbo pesmi ter kako jo naredi svojo. Seveda bi spremljal tudi tehnično dovršenost in celostno podobo nastopa, a največjo težo bi dala iskrenosti in energiji, ki jo glasbenik prinaša na oder.

Ko bo vse mimo – festival, intervjuji, aplavzi, evforija – kaj bo tista ena stvar, ki si jo boste zares zapomnili? In kaj bi si želeli, da si zapomnijo vsi ostali, torej gledalci in poslušalci?
Tisto, kar si bom zares zapomnil, bo občutek skupnosti in energije, ki jo ustvarimo na odru in med občinstvom. Tista iskra, ko glasba poveže vse nas, tako nastopajoče kot poslušalce. Za mene osebno ni najpomembnejši rezultat ali zmaga, ampak dejstvo, da smo vsi skupaj zbrani v slogi glasbe in uživamo v tem trenutku. Želim si, da si gledalci in poslušalci zapomnijo pristnost in toplino nastopa – da glasba ni le zvok, ampak zgodba, ki jo lahko vsak začuti po svoje. Da se v njih zbudi nekaj pozitivnega in ostane kot lep spomin na poletje. Da pesem poleti med ljudi kot ptica. Če se dotakne koga, če komu ostane napev v spominu ali ga na kakršen koli način premakne, potem je cilj že dosežen. Pesem je kot otrok – ko jo enkrat daš od sebe, postane od vseh. Vsak jo lahko nosi s seboj in ji da svoj pomen.

“Melodije morja in sonca so več kot festival – so tradicija, prostor, kjer so nastajale velike slovenske pesmi, in oder, na katerem so stale generacije legend.”