Melodije morja in sonca (MMS) so eden izmed najbolj priljubljenih glasbenih festivalov v Sloveniji. V svoji bogati zgodovini je festival (mimogrede, o zgodovini MMS si lahko preberete tukaj) prinesel vrsto nepozabnih melodij, ki jih prepevamo še danes. Pred 43. festivalsko edicijo, ki se bo zgodila 7. julija v Avditoriju Portorož smo pobrskali po bogati zakladnici festivala in izbrali deset zimzelenih skladb, ki jih vsi še kako dobro poznamo.
1978: Moni Kovačič – Nasmeh poletnih dni
Prve ne pozabiš nikoli in to zagotovo velja tudi za prvo zmagovalno popevko Melodij morja in sonca Nasmeh poletnih dni (besedilo Elza Budau). Z njo si je v Piranu zmago pripela Moni Kovačič, mlada pevka ameriško-slovenskih korenin, in tako nadaljevala svoj naskok na jugoslovansko glasbeno sceno. Pred tem se je že uspešno predstavila na Opatijskem festivalu 1978 z Brez ljubezni mi živeti ni. Moni danes živi v Združenih državah Amerike, Slovenijo pa redno obiskuje.
1979: Oto Pestner – Tople julijske noči
Oto Pestner je eden redkih izvajalcev zlate dobe Slovenske popevke (Trideset let, Mati, bodiva prijatelja, Vrača se pomlad), ki je večje uspehe beležil tudi na MMS-u, poletni različici Popevke. Kot izvajalec je slavil dvakrat: 1979 s Toplimi julijskimi nočmi, leto pozneje pa v duetu z Majdo Petan z Melodijami sonca in morja. Le ugibamo lahko, kje je Elza Budau, avtorica besedila slednje skladbe, našla navdih za tak naslov.
1982: Prizma – Dobrodošli
Nagrada za najobetavnejšega izvajalca oziroma avtorja, ki se zadnja leta podeljuje na festivalu, se z razlogom imenuje po legendarnem primorskem glasbeniku Danilu Kocjančiču. Podpisal se je namreč kar pod šest zmagovalnih skladb (1983 – Ta moška, 1984 – Portorož 1905, 1985 – Dober dan, 1987 – Amerika, 2000 – Črta), zmagovalni niz pa se je začel leta 1982 z zasedbo Prizma in komadom Dobrodošli, glavne vokale na katerem je zapel Ladi Mljač. Danilo je prvi vseh omenjenih pesmih sodeloval s tekstopiscem Dragom Mislejem – Mefom.
1987: Bazar – Amerika
Po odhodu iz Prizme je Danilo Kocjančič spomladi 1984 ustanovil nov bend Bazar (poleg teh dveh je ustanovil tudi znane zasedbe Kameleoni, Boomerang, Halo in Danilo Kocjančič & Friends ter igral pomembno vlogo pri začetku glasbene kariere Tinkare Kovač, Polone Furlan, Lare Baruca in Monike Pučelj). Še istega leta so debitirali na MMS-u in zmagali s pesmijo Portorož 1905, mi pa smo izmed treh zmagovalnih skladb skupine izbrali Ameriko (v vokalni izvedbi Igorja Mermolja).
1989: Helena Blagne in Nace Junkar – Vrniva se na najino obalo
Poznavalci Melodij morja in sonca obdobje 1989–1991 imenujejo Blagne-Junkarjeva era. Helena Blagne in operni pevec Nace Junkar, ki se je podal tudi v zabavnoglasbene vode, sta združila moči in glasova v skladbi Vrniva se na najino obalo, ki je bila v celoti delo Ota Pestnerja. V naslednjih dveh letih sta nato slavila še vsak zase, oba prepevajoč o mornarjih: najprej Nace s Slovenskim mornarjem, kar je bila tudi druga avtorska zmaga za Pestnerja, nato pa še Helena (ob spremljavi skupine Don Juan) z Mojim mornarčkom. Helena in Nace sta skupaj posnela še nekaj duetov: Čuvaj to ljubezen, Napitnica (La Traviata) in slovensko različico olimpijske pesmi Amigos para siempre (v slovenščini Prijatelja za vedno) iz leta 1992.
1995: Marta Zore – Še si tu
Kantavtorica Marta Zore si je z odlično interpretacijo rahločutne klavirske balade Še si tu in njenega zelo poetičnega besedila (izpod peresa Miše Čermak), ki govori o posebni vezi med ljubimcema, ki obstaja tudi, ko sta ločena oziroma nista več skupaj, na koprskem Titovem trgu prislužila nagrado občinstva in se s tem zapisala v zgodovino festivala. Prvič se je namreč zgodilo, da je občinstvo za zmagovalko izbralo skladbo, ki jo je napisala ženska (Marta sama). Po zmagi je Marta postala ena vidnejših izvajalk druge polovice devetdesetih (Povej mi, zakaj, Ni mi žal, Vse, kar sva bila, Čuj moj glas), kar je dokazala tudi na Emi 1996, na kateri je bila s Pojdi z njo tretja.
1996: Anika Horvat – Lahko noč, Piran
Medtem, ko ime festivala Slovenska popevka vsebuje žanr, ki ga najpogosteje slišimo na njem (popevke), in kratica EMA (Evrovizijska melodija) v sebi skriva namen tega glasbenega tekmovanja (izbrati pesem za Evrosong), pa samo ime Melodij morja in sonca skladbe, ki se na njih pojavijo, opredeljuje (če že) tematsko: to so namreč melodije o morju, soncu, poletju, poletnih ljubezenskih avanturah, ribičih, mornarjih, plažah ipd., na vsake toliko časa pa se seveda opeva tudi primorska mesta. Aniki Horvat je 1996 zmago prinesla uspavanka Piranu, ki jo je zanjo zložil Marino Legovič, evrovizijskim oboževalcem znan kot avtor Narodnozabavnega rocka. Anika se je pozneje predstavila še na Slovenski popevki, na vrh katere se je povzpela dvakrat (2006 – Belo nebo in 2009 – Samo ti). No, leta 2022 je na MMS spet slavila (Do roba in še čez), skupaj s Tinkaro Kovač.
1997: Faraoni – Kar je res, je res
Če so bila osemdeseta desetletje Danila Kocjančiča ter njegovih zasedb Prizma in Bazar, so v devetdesetih kraljevali (lahko bi rekli kar faraonovali) Faraoni. MMS-zlato so prvič osvojili 1992 z E tristemente, ki ostaja edina zmagovalka festivala v italijanščini. Nato zopet dve leti pozneje (Mi ljudje smo kot morje), nazadnje pa 1997 – tistega leta so praznovali 30-letnico obstoja – s Kar je res, je res. K prvi zmagi jih je popeljala vokalna izvedba Enza Hrovatina, tudi skladatelja vseh treh skladb, pri drugih dveh pesmih pa je v vlogi glavnega vokalista moč slišati Slavka Ivančića. Faraoni so v svoji dolgoletni karieri postregli še z marsikatero drugo uspešnico, npr. Tu je moj dom, Sem takšen, Ne bom pozabil na stare čase, V San Simonu, Sonce sreče (z Eme 1993) in še bi lahko naštevali.
1998: Kingston – Cela ulica nori
Melodije morja in sonca se s svojo nekoliko bolj sproščeno naravo (še posebej v primerjavi s Popevko ali Emo) zdijo pisane na kožo žurerskemu bendu, kot so idrijski Kingston, ki po besedah ene njihovih zadnjih pesmi radi delajo galamo. In res, poleti 1998 so s slovenskih ulic odzvanjali ritmi njihovega hita Cela ulica nori, ki je marsikomu pomagal pri tem, da si je zapomnil telefonsko številko policije (Ne kliči 1-1-3). Fantje, ki delujejo že od leta 1994, so na MMS-u nase opozorili že na Novi sceni 1996, ko so zmagali s Ko bo padal dež, na festivalu pa so znova slavili leta 2002 (Hotel Modro nebo).
2004: Atomik Harmonik – Brizgalna brizga
Leto 2004 je bilo leto velikih sprememb: RTV Slovenija je nad festivalom dvignila roke, tako da je medijsko pokroviteljstvo, soorganizacijo in neposredni prenos prevzela mariborska Net TV, prireditev pa se je razširila na dva polfinalna in finalni večer, tako da se je na njej predstavilo kar 28 skladb. A negotova prihodnost MMS-a se je zdela rešena v trenutku, ko so razglasili zmagovalca: novonastali turbofolk kvartet Atomik Harmonik – Jani Pavec, Špela Grošelj, Špela Kleinlercher in Dejan Frai Toni Čelik – ter njihovo dvojnih pomenov polno Brizgalno brizgo (za glasbo in besedilo je poskrbel Kingston Dare Kaurič). Dobro znano je, da imamo Slovenci radi narodno-zabavno glasbo, Atomik Harmonik pa so sprožili nov val turbofolka in spogledovanja te glasbe s popom. Brizgalna brizga je prestopila celo slovenske meje in se povzpela na lestvice v Nemčiji in Avstriji. Atomiki so se 2006 vrnili na festivalske odre: na Emi so nastopili s pesmijo Polkaholik, a so se morali tokrat zadovoljiti s tretjim mestom.
