MMS

Kje za vraga so se med potjo do Portoroža izgubile poletne melodije?

Ko vsako leto zaslišimo besede Melodije morja in sonca, se v nas prebudi nostalgija po morju, lepih in zimzelenih melodijah, ki jih z veseljem še danes prepevamo. Festival je svojo največjo slavo doživel predvsem v preteklih letih, ko je postala vsaka zmagovalna skladba največji poletni hit …

Leta 1978 je na MMS kot prva slavila Moni Kovačič s svojo prekrasno melodijo Nasmeh poletnih dni. Moni je postala prva dama poletne pravljice, ki je od tega leta vsako leto vse do danes navduševala slovensko občinstvo.

Ko se danes z ljudmi pogovarjamo o poletnih melodijah, se, roko na srce, skoraj nihče ne spomni aktualnih zmagovalnih skladb, kaj šele ostalih melodij, ki se niso uvrstile niti med recimo najboljših pet. Živimo namreč v času hiperprodukcije, kjer preračunljivi glasbeniki in avtorji ustvarjajo različne, predvsem pa že slišane oziroma »izposojene« melose. Kaj res novega in poletnega najdemo v le redkih primerih.

Najlepšo melodijo na MMS 2016 je zapela Alya.Foto: Alesh Maatko

Slavko Ivančič je že večkrat dejal, da želijo iz Melodij morja in sonca narediti mali Sanremo, prav tako pa želijo organizatorji v festival vnesti še več mediteranskih melodij.

Vsak festival lahko preživi le z dobrimi melodijami, to velja tako za Melodije morja in sonca kot tudi za Emo, Slovensko popevko in še kašen festival bi lahko našli. Lahko bi rekli, da imajo vsi ti festivali dobre temelje, predvsem fasada pa zadnja leta prehitro odpada. A tudi to se da menda rešiti, če imamo pravo barvo, torej v tem primeru pravo melodijo.

Steffy in Gregor Ravnik sta pripravila nastop, ki bi navdušil na Evroviziji.Foto: Alesh Maatko

Razmišljajte že danes, ne jutri

Če želimo dobro glasbo vnaprej, začnite avtorji o tem razmišljati že danes, saj nekako vsi vemo, da nas čakajo še Ema, Slovenska popevka in še kakšen festival. Pet minut pred dvanajsto bo težko ustvariti še en “nasmeh poletni dni”, ki bi ga prepevali “tople julijske noči”.

Ko vsako leto slišimo nove melodije, se sprašujemo, kje, za vraga, so našli te skladbe. A če dregnemo še dlje, so te melodije ustvarili domači avtorji, ki po drugi strani tarnajo, da skladb ne morejo nikjer predstaviti … Za to, da bi vanje vložili malce več energije, je menda premalo časa in denarja, poleg tega pa se to – vsaj tako pravijo – na koncu ne obrestuje. Ob tem imamo še prekaljene glasbene mačke, ki nočejo nastopati s slabimi skladbami, češ da bi si s tem naredili več škode kot koristi, tako da imamo na koncu medlo glasbeno ponudbo, namesto da bi skladbe izžarevale vso energijo in bi jih potem še leta in leta poslušali …

Če potegnemo črto in če dejansko pomislimo, kje je največji problem pri festivalih, bomo prišli do skupnega odgovora – v glasbi. Dobra melodija bo vedno našla pot do skromnih poslušalcev, ne glede na to, kakšna je scenografija, kdo vodi festival in kako poteka glasovanje. To se je v preteklosti velikokrat že zgodilo in lepo bi bilo, če bi se še danes kdaj ponovilo. Bo dobro za festival in za slovensko glasbo, o kateri vsi vse prevčkrat slabo govorimo, kaj v smeri, da bi jo izboljšali, pa (še) ne naredimo …

Manca Špik se je s Kvatropirci letos približala klapskemu melosu.Foto: Alesh Maatko
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button