Evrosong: Zaradi angleščine v neenakovrednem položaju; 4. del

Kot navaja Marko Mesjoedec v svojo diplomski nalogi Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem Evrovizije, citiramo, od leta 1956 do 1998 je kar petnajstkrat zmagala država, katere izvajalec je pesem prepeval v francoskem jeziku, štirinajstkrat pa v angleščini.

Evrovizija.com predstavlja diplomsko delo Marka Mesojedca Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem Evrovizije. Diplomsko delo predstavljamo v več delih ter v skrajšani verziji …

Evrovizija.com predstavlja diplomsko delo Marka
Mesojedca Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem
Evrovizije.

Diplomsko delo predstavljamo v več delih ter v
skrajšani verziji …

Pomen in vloga nacionalnega jezika na Evrosongu; predstavitev

Jezik bistveno ne vpliva na končno uvrstitev na Evrosongu; 1. del

Mar res Slovenija nima možnosti za uspeh, ker smo majhni? 2. del

ESC: Zakaj Sloveniji ne pomaga niti slovenščina in niti angleščina? 3. del

“Po letu 2000 je angleščina na tej lestvici prehitela francoščino in je sedaj zanesljivo na prvem mestu, saj je do leta 2007 še sedemkrat slavila država z angleškim besedilom pesmi. Prav leta 2007 je zmagovalni niz angleških pesmi prekinila Srbija s srbskim jezikom,” je še zapisal Marko.

“Glasba je mednarodni jezik. Zagotovo je prišla pobuda s strani manj uspešnih držav, saj so takrat menile, da angleški jezik na tem tekmovanju zmaguje. Čeprav je tudi francoski jezik prinašal največ točk v začetnih letih tega prvega mednarodnega popevkarskega festivala. Ko so dobivale največ pozornosti popevke iz Irske in ko so bile balade največje zmagovalke te prireditve, so tudi druge države menile, da je angleški jezik pravi recept za zmago. Zato je prišlo do te odločitve. Danes menim, da je jezik, v katerem se prepeva, lahko povsem nepomemben,” je o svobodni izbiri jezika, ki je bila uredničena leta 1999, v diplomski nalogi zapisala Miša Molk.

Res se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zdelo, kot da se boj za zmago odvija samo med pesmimi, ki so izvedene v angleščini. Spričo tega dejstva gre razumeti težnje drugih držav, ki so menile, da
so zaradi jezika v neenakovrednem položaju z Irsko ali Veliko Britanijo,
ki je nazadnje prepričljivo zmagala leta 1997.

V nadaljevanju se bom torej osredotočil na tekmovanja od leta 2000 do 2007, kjer so po vrsti od leta 2000 zmagale naslednje države: Danska, Estonija, Latvija, Turčija, Ukrajina, Grčija, Finska in Srbija. Razen Srbije so vse države zmagale s pesmijo v angleškem jeziku. Upoštevajoč samo to statistično komponento, se moja hipoteza, da jezik bistveno ne vpliva na uvrstitev, tu skoraj v celoti podre. A pri tem je treba pod drobnogled vzeti tudi geografski položaj države zmagovalke in značilnosti pesmi oziroma samega nastopa, čemur bom več pozornosti namenil v naslednjem poglavju.

Leta 2000 je tekmovanje za pesem Evrovizije po zaslugi zmage Švedinje Charlotte Nilsen leto prej v Izraelu potekalo v Stockholmu, kjer se je med seboj pomerilo 24 izvajalcev. Od teh jih je enajst svojo pesem zapelo v angleškem, trinajst pa svojem nacionalnem jeziku. Slovenije na tekmovanju ni bilo. Med desetimi najboljšimi državami je pet takih, ki so se s svojo pesmijo predstavile v angleškem, pet pa v maternem jeziku. Očitno je imel tukaj prednost angleški jezik, saj so se med prvimi petimi uvrščenimi znašle kar štiri, ki so se odločile za angleški jezik. Na repu uvrščenih se je znašlo pet držav, ki so se predstavile s pesmijo v svojem lastnem jeziku. Država gostiteljica se je uvrstila na sedmo mesto. Zmagala sta brata Olsen z Danske, kar je bilo glede na stavnice precejšnje presenečenje. Evrosong je tako ostal v domeni skandinavskih dežel.

Poleg naše predstavnice se je za angleški jezik na ESC 2001 odločilo še 12 držav. Deset jih je ostalo zvesto svojemu jeziku. Med najboljšo deseterico najdemo šest držav, ki so svojo pesem zapele v angleščini. Poleg Slovenije so bile to še zmagovalka Estonija, drugouvrščena gostiteljica Danska, Švedska na petem, Nemčija na osmem in Hrvaška na desetem mestu. Grčija na tretjem, Francija na četrtem, Španija na šestem in Malta na devetem mestu pa so se odločile za svoj nacionalni jezik, pri čemer je potrebno poudariti, da so grški predstavniki refren zapeli v angleščini. Na zadnjih dveh mestih sta bili s tremi točkami skandinavski zaveznici Norveška in Islandija, ki sta nastopili s pesmijo v angleščini. Zaradi slabšega dosežka so se morale od tekmovanja za eno leto posloviti Portugalska (17.), Nizozemska (18.), Poljska (20.), Irska (21.), Norveška (22.) in zadnje uvrščena Islandija. Le Portugalska in Irska sta ostali zvesti svojemu jeziku, preostale štiri pa so poskušale v angleščini.

Med 24-imi nastopajočimi se je leta 2002 kar šestnajst držav udeleženk odločilo za nastop v angleškem jeziku, medtem ko se jih je preostalih osem predstavilo v svojem nacionalnem jeziku, med njimi tudi Slovenija. Trio Sestre je s pesmijo Samo ljubezen in 33-imi točkami zasedel 14. mesto. Od ostalih, ki so se odločile, da ostanejo zveste svojemu jeziku, se je najbolj odrezala Malta, ki je bila druga. Tudi Velika Britanija (4.), Francija (5.) in Španija (7.) so se odrezale solidno. To je tudi zadnje leto, ko so se kar tri predstavnice velike četverice uspele uvrstiti med najboljše. Nekoliko slabše so bile Turčija (16.), Makedonija (19.) in Švica (22.). Med prvimi desetimi, ki so se odločile za angleški jezik, so se poleg zmagovalke Latvije razvrstile še gostiteljica Estonija (3.), Ciper (6.) ter Švedska, Romunija in Rusija na osmem, devetem in desetem mestu. Na zadnjih dveh mestih sta končali Litva in Danska, ki jima angleški jezik ni pripomogel k boljši uvrstitvi. Finski, Litvi in Danski očitno tudi angleščina ni pomagala do višje uvrstitve. 

Poleg Turčije so mesta med prvih deset z angleškim nastopom zasedle še
Norveška (4.), Švedska (5.), Islandija (9.) in Romunija (10.). Na repu
uvrščenih, ki so se ravno tako predstavile v angleščini, so bile poleg
Slovenije (23.) še Ciper (20.), Estonija (21.) in država gostiteljica
Latvija (24.). Poleg Rusije so bile med prvih deset uvrščene še naslednje države, ki so
se predstavile v svojem nacionalnem jeziku: Avstrija (6.), Poljska (7.)
in Španija (8.).

Na zadnjih dveh mestih sta končali državi, ki sta se
prav tako predstavili v svojem jeziku, a je njihov uradni jezik
angleščina, ki jima ni pomagala do višje uvrstitve. Malta s štirimi
točkami zgolj 25., Velika Britanija pa celo brez točk čisto na dnu.

Izbora ze pesem Evrovizije 2003 se je udeležilo 26 držav, od katerih se jih je štirinajst odločilo za nastop v angleščini, med njimi tudi Slovenija, ki jo je zastopala Karmen Stavec in osvojila 23. mesto. Enajst držav je bolj zaupalo v svoj nacionalni jezik. Zmagala je turška predstavnica Sertab Erener, ki je presenetljivo svojo pesem v celoti odpela v angleščini, kar za Turke ni običajno. Zanimivost tega leta je bila, da je belgijska skupina Urban Trad svojo pesem z naslovom Sanomi zapela v izmišljenem jeziku in vse šokirala s skorajšnjo zmago. Na koncu je pristala na drugem mestu, k čemur je veliko pripomogla Slovenija, ki je glasovala kot zadnja in Belgiji podelila le tri, Turčiji pa deset točk, kar je pomenilo zmago slednje. Tretje mesto je osvojil takrat v svetu zelo popularen ruski dekliški duet t. A. T. u, ki je za turško zmagovalko zaostal le za tri točke. Še ena v nizu zanimivosti tega leta je bila, da se je Poljska, ki se sicer tradicionalno odloča za poljščino ali angleščino, odločila za nemško-poljsko različico pesmi z naslovom Keine Grenze ali po slovensko Brez meja in prepričala nemško občinstvo, ki jih je nagradila z dvanajstimi točkami.

Ukrajina je že v svojem drugem poskusu na Evroviziji prepričala evropske
gledalce in zmagala s pesmijo Wild dance. Pesem, zapeto v angleščini,
so občasno zamenjali ukrajinski zlogi. Na drugo mesto se je uvrstila
pesem, ki jo je izvajalec Srbije in Črne gore Željko Joksimović zapel v
nacionalnem jeziku, torej srbskem. V angleškem jeziku se je predstavilo kar 17 držav v finalu. Poleg
zmagovalke Ukrajine so bile to še Grčija na tretjem mestu, do devetega
pa so ji sledile gostiteljica Turčija, Švedska, Ciper, Albanija, Nemčija
in Bosna in Hercegovina. Angleški jezik pa ni pomagal Belgiji in
Norveški, ki sta končali na zadnjih dveh mestih.

Leto 2004 je pomenil nov mejnik v zgodovini evrovizijskega tekmovanja. Evropsko združenje javnih televizij (EBU) se je namreč odločilo, da zaradi vse več držav, ki želijo nastopiti, pripravi dva evrovizijska večera, polfinale in veliki finale. Za evrovizijsko zmago se je potegovalo kar 36 držav. V polfinalu so nastopile vse države, ki so prvič sodelovale na izboru, in vse tiste, ki so bile v letu 2003 uvrščene slabše od dvanajstega mesta. Deset najboljših v polfinalu je napredovalo v finale (Srbija in Črna gora, Malta, Nizozemska, Albanija, Ukrajina, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Grčija in Ciper), kar pa ni uspelo Sloveniji, ki jo je zastopal duo Platin s pesmijo Stay forever. Od teh, ki so se uvrstile v finale, je bilo osem takih, ki so zapele pesem v angleščini. Med prvimi desetimi je bila s svojim jezikom uspešna le še Španija na desetem mestu. Poleg omenjenih treh so ostale zveste svojemu jeziku le še Malta (13.), Francija (15.), Velika Britanija (16.), Avstrija (21.) in Irska (22.).

Med državami, ki so se odločile, da se predstavijo s pesmijo v svojem
lastnem jeziku, se je najbolj odrezala Malta z drugim mestom. Tudi
Izrael (4.), Moldavija (6.) ter Srbija in Črna gora na sedmem mestu so z
uvrstitvijo med deset pokazale, da nacionalni jezik ne predstavlja
ovire za višjo uvrstitev.

Gostiteljica Ukrajina je po zmagi tokrat
osvojila le 19. mesto. Čisto na koncu pa države kluba Big Four. Od 21.
do 23. mesta so se razvrstile Španija, Velika Britanija in Francija, kar
je bil velik poraz ne samo za njih, ampak za celotno regijo zahodne
Evrope.

Tekmovanja za pesem Evrovizije v ukrajinskem Kijevu se je leta 2005 udeležilo takrat rekordnih 39 držav. Sistem tekmovanja je bil tak kot leta 2004. Deset najboljših v polfinalu je napredovalo v finale, in sicer Madžarska, Romunija, Norveška, Moldavija, Izrael, Danska, Makedonija, Hrvaška, Švica in Latvija. Šest izmed teh desetih je nastopilo v angleškem, preostale štiri pa v nacionalnem jeziku. Slovenijo je v polfinalu v slovenščini zastopal Omar Naber s pesmijo Stop in osvojil 12., skupno pa 26. mesto. Med 24-imi državami v finalu jih je štirinajst nastopilo v angleškem, deset pa v svojem lastnem jeziku. Predstavniki šestih držav, ki so se uvrstili med prvih deset, je svojo pesem zapelo v angleščini. Poleg zmagovalke Grčije še Romunija (3.), Latvija (5.) ter Švica, Norveška in Danska na osmem, devetem in desetem mestu. Švica je z osmim mestom dosegla najboljšo uvrstitev v novem tisočletju. Morda se razlog za to skriva v dejstvu, da je prvo gostiteljico Evrosonga zastopala estonska skupina Vanilla Ninjas.

Evrovizijska zgodba se je leta 2006 nadaljevala v Atenah v Grčiji, kjer je v dveh večerih nastopilo 37 držav. V finale je napredovalo naslednjih deset držav: Rusija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Litva, Finska, Ukrajina, Irska, Švedska, Turčija in Armenija. Le tri izbrane polfinalistke, BiH, Irska in Turčija, so svojo pesem zapele v nacionalnem, preostalih sedem pa v angleškem jeziku. Slovenija je še tretjič zapored obtičala v polfinalu. Pesem Anžeja Dežana z naslovom Mr. Nobody je zasedla 16. mesto v polfinalu, skupno pa 30. mesto. V velikem finalu je bilo razmerje zapetih pesmi zopet na strani tistih, ki so jo zapeli v angleščini. Takih je bilo 15, medtem ko so se za svoj nacionalni jezik odločili predstavniki devetih držav. V prvi deseterici najdemo kar osem držav z angleškim besedilom pesmi, na čelu z zmagovalko Finsko. Njej so sledile Rusija na drugem, od četrtega do devetega mesta pa so se razvrstile Romunija, Švedska, Litva, Ukrajina, Armenija in gostiteljica Grčija. Med slabšimi z angleščino pa tokrat Moldavija na dvajsetem in Izrael na 23. mestu. Svetli izjemi med prvimi desetimi, ki sta se odločili za predstavitev pesmi v svojem jeziku, sta bili mirni baladi Bosne in Hercegovine ter Irske. Prva je bila tretja, druga pa je zaokrožila deseterico. Za Irsko sta se uvrstili še Turčija in Hrvaška. Na 14. mestu je pristala Norveška. Na koncu razpredelnice sta se zvrstili Velika Britanija (19.) in v zadnjih letih nekoliko skromnejši Španija (21.) in Francija (22.). Na zadnjem mestu je z le točko pristala Malta.

V finalu je prvič po letu 2003 nastopila tudi Slovenija. Poleg nje so
vanj napredovale še Belorusija, Bolgarija, Makedonija, Gruzija, Latvija,
Madžarska, Moldavija, kasnejša zmagovalka Srbija in Turčija. Štirje
izvajalci, med njimi tudi slovenska predstavnica, so ostali zvesti
svojemu nacionalnemu jeziku. Madžarska, Gruzija, Belorusija, Turčija in
Moldavija so se odločile za angleščino, Latvija pa je poizkusila v
italijanskem jeziku.

V finalu je enajst izvajalcev ostalo zvesto nacionalnemu jeziku, tudi
Alenka Gotar, medtem ko se je za angleščino ali katerikoli drug jezik
odločilo preostalih trinajst sodelujočih. Med prvih deset sta se le
Srbija na prvem in Bolgarija na petem mestu uspeli povzpeti tako visoko v
nacionalnem jeziku.

V Helsinkih je na 52. tekmovanju za pesem Evrovizije sodelovalo rekordnih 42 držav. Prvič so nastopile Srbija in Črna gora (vsaka pod svojo zastavo), Gruzija in Češka. Zmaga Srbije glede na stavnice ni bilo presenečenje. Bolj presenetljivo je, da je Marija Šerifović zmagala kljub dejstvu, da je svojo deželo zastopala s pesmijo, ki jo je zapela v nacionalnem jeziku. Še več, nastop na odru je bil minimalističen in vokalno suveren, brez dodatkov v obliki pirotehničnih sredstev, brez bogate scenografije in kostumografije ali drugih vložkov, ki se jih izvajalci poslužujejo vse pogosteje, da bi prepričali evropsko občinstvo. Pravo nasprotje finskim »pošastim« leto prej. 

Naslednje države, ki so prav tako svojo pesem zapele v nacionalnem jeziku, so BiH (11.), Romunija (13.), Makedonija (14.), Slovenija (15.), Nemčija (19.), Španija (20.), Velika Britanija (22.), Francija (23.) in Irska na zadnjem, 24. mestu. Med državami, ki so do višje uvrstitve poskušale priti s pomočjo tujega jezika, se je najbolj odrezala Ukrajina na drugem, Rusija na tretjem in Turčija na četrtem mestu. Najslabše jo je odnesla Litva z 21. mestom.

Že v uvodu sem opozoril, da je zmaga na Evrosongu mozaik najrazličnejših
dejavnikov, ki morajo priti do izraza na sam večer dogodka, in jezik, s
katerim se predstavi posamezna država udeleženka, ima pri tem
zanemarljivo vlogo. Da angleški jezik res ni ključen za dobro uvrstitev,
dokazujejo tudi uvrstitve Slovenije. Do sedaj se je našemu predstavniku
trikrat uspelo uvrstiti med deseterico. Dvakrat s slovenskim in le
enkrat z angleškim jezikom.

Če torej evropsko občinstvo ni pozorno
na jezik, kaj potemtakem odloča o končni zmagi ali dobri uvrstitvi?
Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Ob večletnem spremljanju
tekmovanja za pesem Evrovizije sem sam prišel do nekaterih zaključkov in
ugotovitev, ki morda ponujajo vsaj delen odgovor na zgoraj zastavljeno
vprašanje in jih bom podrobneje predstavil naslednjič.

Kot kažejo podatki med letoma 2000 in 2007, je zmagovalka Evrosonga z izjemo leta 2007 res vedno postala država, ki je svojo pesem zapela v angleškem jeziku, a to po mojem mnenju še zdaleč ni zadosten razlog, da bi lahko rekli, da je angleški jezik ključni dejavnik, ki je vplival na zmago ali dobro uvrstitev.

Če bi sprejel to tezo, da je angleški jezik ključen za vidnejšo uvrstitev, kako si potem razlagati dejstvo, da je z izjemo leta 2000 na zadnjem mestu vedno pristala država, ki je ravno tako kot zmagovalka svojo pesem zapela v angleškem jeziku? Sam trdim, da je za zmago na Evrosongu pomembno vse kaj drugega kot jezik.

Zmagovalci zadnjih let so stavili na (ne)všečen scenski nastop, ki so ga »opremili« s poplesavanjem, pirotehničnimi sredstvi, preoblačenjem in slačenjem. Srbska zmaga je pri tem sicer dobrodošla izjema. 

A če svojo hipotezo preverjam na do sedaj zbranih podatkih, ki temeljijo zgolj na uvrstitvah, je moja trditev nepravilna in bi jo moral zavrniti, saj praksa zadnjih let kaže, da je angleščina vendarle uspešnejša od ostalih nacionalnih jezikov in torej bistveno vpliva na uvrstitev.

Portal Evrovizija.com lahko spremljate tudi na družbenem omrežju TWITTER in FACEBOOK.