EVROVIZIJA

ESC: Zakaj Sloveniji ne pomaga niti slovenščina in niti angleščina?

Ema je naziv za slovenski izbor za pesem Evrovizije, ki poteka že od leta 1993. Takrat je Slovenija kot neodvisna država doživela svoj evrovizijski krst. Med letoma 1993 in 2008 je naša država na Evrosongu sodelovala štirinajstkrat, je v uvodu Slovenija na Evrosongu 1993-2008 zapisal Miha Mesojedec.

Evrovizija.com predstavlja diplomsko delo Marka
Mesojedca Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem
Evrovizije. Diplomsko delo predstavljamo v več delih ter v
skrajšani verziji …

Med letoma 1993 in 1998 je slovenski predstavnik redno nastopal v slovenščini, po uvedbi pravila svobodne izbire jezika pa je naš predstavnik do leta 2008 v angleškem jeziku nastopal petkrat.

V istem obdobju (1993-2008) nas je kar osemkrat zastopala ženska predstavnica, trikrat moški predstavnik, v treh primerih pa skupina oziroma duet. 

Na Irskem nas je leta 1993 zastopal 1 x Band s pesmijo Tih deževen dan. Uvrstil se je na 22. mesto, a Slovenci nad uvrstitvijo nismo bili preveč razočarani, saj je bil to vendarle naš premierni nastop na evropskem glasbenem prizorišču. Leta 1994 se naša država tekmovanja za pesem Evrovizije ni udeležila, saj je morala zaradi slabega dosežka preteklega leta prisilno eno leto počivati. Leta 1995 je Slovenijo zastopala Darja Švajger, ki je bila z balado Prisluhni mi in suverenim vokalom deležna izredno veliko pozornosti, pa tudi stavnice so ji napovedovale visoko uvrstitev. Zasedla je sedmo mesto, kar je še vedno najvišja uvrstitev Slovenije na tem tekmovanju. 

Alenka Gotar je bila prva, ki ji je uspel preboj v finale.Foto: Alesh Maatko
Foto: Ovitek albuma

Leta 1996 nas je zastopala Regina, ki je s pesmijo Dan najlepših sanj osvojila 21. mesto. Leto pozneje je solidno 10. mesto osvojila Tanja Ribič s pesmijo Zbudi se. Vili Resnik je leta 1998 prepeval Naj bogovi slišijo in zasedel 18. mesto. Darja Švajger je leta 1999 drugič nastopila na Evrosongu (11. mesto). Takrat se je prvič zgodilo, da je bila slovenska pesem zapeta v angleški različici. Darja Švajger (2008) je o razlogih za izbiro angleškega jezika leta 1999 povedala naslednje: “Nisem razmišljala o kakšnih posebnih prednostih zaradi tega. Pesem, ki gre na Evrosong, se vedno posname tudi v angleškem jeziku. Prevod mi je bil zelo všeč. Ker je bila dana možnost izbire, sem se tako odločila.

Leta 2000 je Slovenija znova počivala in se leta 2001 vrnila kot ena največjih favoritk za zmago. Nušo Derenda so domala vse stavnice uvrščale med prve tri, na koncu pa je z energično pesmijo Energy izenačila najboljšo uvrstitev Darje Švajger iz leta 1995. Nuša Derenda (2008) je o razlogih za izbiro angleškega jezika povedala: “To je bila skupna odločitev tako RTV-ja kot mene in moje ekipe. Mislim, da tej skladbi res ustreza to angleško besedilo in naslov Energy. Vsaka država lahko prepeva v tujem jeziku in tudi mi smo poskusili. Morda je v tistem trenutku bilo celo dobro, da smo se tako odločili. Če je to vplivalo na rezultat, pa ne bomo nikoli izvedeli.

Sestre v tiskovnem središču.Foto: Alesh Maatko

Leta 2002 so na Emi zmagale Sestre, ki so tako doma kot v tujini zaradi svoje pojavnosti in brez dlake na jeziku pritegnile veliko pozornosti, a je to na Evroviziji zadoščalo le za 14. mesto. Sestre so pesem Samo ljubezen zapele v maternem jeziku. Leto pozneje je Karmen Stavec v svojem tretjem zaporednem Eminem nastopu vendarle zmagala. Zgolj 23. mesto med 26-imi nastopajočimi je pomenilo najslabšo uvrstitev Slovenije v zgodovini tega tekmovanja. Leta 2004 se je v turškem Istanbulu nadaljeval niz doseganja najslabše uvrstitve, saj je duo Platin prehitel le Švico in osvojil končno 35. mesto. Pozornost sta med drugim skušala pritegniti tudi s poroko. Njuna poročna priča je bila zmagovalka Evrosonga leta 2003, domačinka Sertab Erener. V Istanbulu sta bila prvič na sporedu dva evrovizijska večera (polfinale in finale). Še najbližje finalnemu nastopu je bil Omar Naber leta 2005, ko je v polfinalu zasedel 12. (10 najboljših v polfinalu je napredovalo v finale), skupno pa 26. mesto.

Karmen stavec na Evrosongu.Foto: Alesh Maatko

Leto pozneje je na evrovizijski oder stopil Anžej Dežan, ki je izpadel v polfinalu (16. mesto), skupno pa osvojil 30. mesto. Dežan (2008) je na vprašanje o motivu, zakaj je izbral angleški jezik, povedal: “V zadnjem času, ko se tako močno poudarja pomembnost nacionalnega ponosa, tradicije in kulture, se zdi, kot da smo vsi, ki smo na pesmi Evrovizije zapeli v angleščini, zagrešili močan zločin proti slovenstvu. Rad bi poudaril, da sem velik zagovornik ohranjanja slovenske tradicije in izročila, ponosen na naše jezikovno izročilo, nikakor pa ne mislim, da se ga moramo oklepati prav v vsaki situaciji, sploh ko smo v Evropi soočeni z borbo po rezultatu, v kateri ti angleški jezik pomaga svojo pesem približati čim širšemu spektru poslušalstva, ki je navsezadnje tudi glasovalni aparat. Verjeli smo, da bo to naša prednost, sam rezultat pa žal ne obsega tako velikega spektra, da bi lahko potrdil pravilnost naše odločitve. Osebno še vedno stojim zanjo.

Alenka Gotar na evrovizijskem odru v Helsinkih.Foto: Alesh Maatko

Slovenija se je leta 2007 s pesmijo Cvet z juga v izvedbi Alenke Gotar prvič, odkar sta na sporedu polfinalni in finalni večer, uvrstila v sklepni del prireditve in osvojila končno 15. mesto. V Beogradu nas je leta 2008 zastopala Rebeka Dremelj, sicer miss Slovenije leta 2001. Prireditev je prvič v zgodovini obsegala kar tri, dva polfinalna in finalni večer. S pesmijo Vrag naj vzame je Rebeka Dremelj v prvem polfinalu zasedla enajsto mesto in za eno mesto zgrešila nastop v finalu, kamor je napredovalo deset najbolje uvrščenih. O svojem nastopu v slovenskem jeziku je v enem izmed slovenskih tednikov pred nastopom v polfinalu dejala naslednje: “Samo dva milijona nas je in če nismo ponosni na svoj jezik, si tudi zmage ne zaslužimo.”

Rebeka DremeljFoto: Alesh Maatko

Na podlagi slovenskih dosežkov lahko zaključim, da jezik, v katerem je bila pesem zapeta, ni bistveno vplival na končno uvrstitev Slovenije na dosedanjih tekmovanjih za pesem Evrovizije. Naša najboljša uvrstitev je sedmo mesto, ki jo je enkrat dosegla Darja Švajger, ki je pesem zapela v slovenščini. Drugič je sedmo mesto zasedla Nuša Derenda, ki je pesem zapela v angleškem jeziku. Rezultati v zadnjih letih pa celo kažejo, da se je Slovenija bolje uvrstila, ko je naš predstavnik pel v slovenskem jeziku.

Zakaj torej Sloveniji ne pomaga niti slovenščina niti angleščina? Delen odgovor ponuja Miša Molk (2008) …

Evrosong so vedno bolj začele obvladovati vzhodne in južne države. Estonija, Latvija, Ukrajina, Grčija, Turčija. Tudi zato, ker imajo več sosedov, več zgodovinsko skupnega. Najslabše kaže srednji Evropi, Švici, Avstriji in tudi Sloveniji, za katero niti ne vedo, kam bi jo umestili; največkrat seveda na Balkan, ker je njihov okus, melos zelo osamljen. Ni ne main stream, ni ne etno, nima nekega nacionalnega ‘štemplja’, ki bi zvabil z izvirnostjo ali vsaj z melodijo ‘narajcal’ sebi podobne. Komu pa sploh smo podobni, če ne zgoraj omenjenima državama.

Se pa Miši Molk (2008) dejstvo, da vsako leto slišimo več pesmi v angleškem jeziku, ne zdi sporno. “Tudi
mi smo seveda računali, da bomo v angleškem jeziku bolje sprejeti. Se
mi pa ne zdi nič narobe, da je Nuša Derenda (7. mesto) pela v angleščini
in Tanja Ribič (10. mesto) v slovenščini. Vsaka s svojo energijo in s
svojo povsem drugačno pesmijo.

Evrovizija.com predstavlja diplomsko delo Marka
Mesojedca Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem
Evrovizije.

Diplomsko delo predstavljamo v več delih ter v
skrajšani verziji …

Pomen in vloga nacionalnega jezika na Evrosongu; predstavitev

Jezik bistveno ne vpliva na končno uvrstitev na Evrosongu; 1. del

Mar res Slovenija nima možnosti za uspeh, ker smo majhni? 2. del

Slovenska Ema pa, tako kot sam Evrosong v zadnjih letih, predstavlja predvsem enega najbolj gledanih televizijskih razvedrilnih oddaj, ki s kakovostjo glasbe in besedil, razen redkih primerov, nima kaj dosti skupnega. Morda tudi zato, ker se nanjo ne prijavljajo uveljavljena imena slovenske glasbene scene. Seveda pa ne moremo trditi, da bi nastop uveljavljenega glasbenika Sloveniji tudi dejansko prinesel višjo uvrstitev. Podatki o gledanosti Eme 2008 kažejo, da si je finalni izbor ogledalo rekordno število Slovencev. Po podatkih podjetja AGB Nielsen Media Research si je namreč finale Eme 2008 ogledalo povprečno 27,3 odstotka gledalcev, kar pomeni skoraj pol milijona gledalcev, starih nad deset let, oziroma 56 odstotkov vseh gledalcev televizije v času oddaje.

Zakaj je potem to tekmovanje ob vseh kritikah, ki jih je iz leta v leto več, eden najbolj gledanih dogodkov?

Gre za največji mednarodni razvedrilni televizijski šov, za prireditev, ki poteka v živo, za spogledovanje s tem, kaj je novega na tujem, za odkrivanje novih držav in njihovega okusa, za radovednost in predvsem za držanje pesti za svojo predstavnico. Tu smo Slovenci izjemni. V navijanju in čustvovanju. Ker nimamo več nogometa in smučanja, imamo vsaj Evrosong. (Miša Molk 2008).

Miša Molk in Anžej Dežan.Foto: Alesh Maatko

Prihodnjič bomo na podlagi uvrstitev posameznih držav od leta 2000 do leta 2007 skušali pokazati, da izbira, ko predstavnik določene države zapoje pesem v nacionalnem jeziku, ne pomeni avtomatično slabše uvrstitve. A tudi izbira angleškega jezika ni zagotovilo za višjo uvrstitev.

Alenka Gotar in Andrej BabičFoto: Alesh Maatko
Portal Evrovizija.com lahko spremljate tudi na družbenem omrežju TWITTER in FACEBOOK.
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button