Devetindvajset let mineva, odkar se je predstavila slovenskemu občinstvu in postala ena od pevk, ki jih od tedaj vsako leto znova izpostavimo, saj so nam v navdih. Loteva se tem, ki so aktualne, s tem pa obenem polne blagomiselnosti in ljubezni. Kakovost njenih pesmi samo raste, njeno glasbeno delo je pomembna usmeritev k samospoznanju. Lepota njenega glasu pa je neizmerna.
Darja Švajger na evrovizijskem odru
Darja Švajger je na evrovizijskem odru stala dvakrat. Prvič leta 1995, ko je na Irskem zapela pesem Prisluhni mi. Avtorja glasbe sta Primož Peterca in Sašo Fajon, besedilo je prispeval Primož Peterca, aranžma pa je delo Jožeta Privška. Slovenija se je s štiriinosemdesetimi točkami uvrstila na sedmo mesto, ki še zdaj velja za najboljšo slovensko uvrstitev na evrovizijskem tekmovanju (šest let kasneje je ta rezultat sicer ponovila Nuša Derenda). Darja Švajger je leta 1999 ponovno tekmovala na evrovizijskem izboru, in sicer v Izraelu, kjer je zapela skladbo For a Thousand Years. Glasbo in besedilo je napisal Primož Peterca, Sašo Fajon pa aranžma.
Nepozabno sedmo mesto
Pesem, ki je zelo pomembna – tudi za Slovenijo –, je Prisluhni mi, s katero ste leta 1995 nastopili na dublinskem evrovizijskem odru. Povejte mi kaj o avtorjih skladbe in o sedmem mestu.
Pesem sta napisala Primož Peterca in Sašo Fajon. Krasna glasbena ustvarjalca. Sedmo mesto se je preprosto zgodilo. Bili smo navdušeni. Take stvari se verjetno zgodijo, ko ljudje iskreno verjamemo v to, kar počnemo. To bi lahko opisala kot nekaj presežnega.
V vaši uspešni karieri prepevate fascinantne pesmi Blizu neba, Čas je slab slikar, November. Katera je vaša najljubša?
Hvala. Ne bi mogla reči, katera mi je najljubša. Vsaka nosi svoje sporočilo in v tem je čar pripovedovanja, petja zgodb. Jaz temu rečem ustvarjalni blagoslov.
Rojena v svetlobo je pesem, ki mi je ostala v spominu. V njej se poigravate z ljubezenskimi temami. Nekako tako: »Vedno bom tam, kjer iščeš me. Če me ne najdeš, vedi, v tvojem srcu spim.« In kaj je ljubezen za vas?
Besedilo sem napisala jaz in je izraz ljubezni do mojega moža. Posvečena je njemu. Ljubezen mi pomeni toplino, sočutje, sprejemanje, predanost. Ljubezen doživljam kot brezpogojno sprejemanje. Je lepota na drugi strani mavrice, je milost, je čudež, za katerega sem neizmerno hvaležna.
Izjemna skladba
V pesmi Molitev je glavna protagonistka ženska. Dobro ste se vživeli v njeno občutenje. Kako vam je to uspelo? Je to povezano z vašo vero?
Čudovita skladba pesnice Miše Čermak. V glasbeni preobleki Patrika Grebla. Smisel dobrega interpreta je, da se vživi v zgodbo pesmi. Moja vera je ljubezen v globinah. In da je vesolje velikokrat bolj modro kot mi.
Molitev
In prosim:
naj ne mešam več kart –
deli naj usoda,
da bo moj pravljični grad
res v rokah in v srcu gospoda.
In prosim:
naj ne iščem poti,
ki niso več moje,
in naj me več ne boli,
kar srečo obrača po svoje.
In prosim:
naj si več ne želim
iskati srž biti,
naj sprejmem vse, kar živim,
in naj gre, kar mora oditi.
A prosim:
naj mi on, ki vse ve
in ni mu vseeno,
četudi poči srce,
‘usodi’ – ljubiti kot eno.
Vir: Čermak, M. (2014). Jaz sem ljubezen. Ljubljana: Klub Zaupam vase.
Premnoge glasbene zgodbe
V pesmi Ljubljena je opisan arhetip hrabre ženske, ki je neodvisna. Jo prepogosto zamenjamo za žensko, ki je samooklicana feministka?
Ne gre za feminizem. Gre preprosto za to, da če sebe ljubeče sprejemaš, lahko daješ. Ljubezen lahko deliš le, če jo čutiš v sebi. Doživljam jo z možem, s prijatelji, s sodelavci.
Priznam, pesem Slutnja me je prav ganila. Spomnila me je na to, s kakšnim navdušenjem vsak dan iščemo nov žarek sanj. So to znaki upanja?
Žarek upanja vedno nekje tli. Pa naj je še tako hudo. To izpričujejo generacije, ki so preživele vojne in preganjanja oziroma kakšne težje situacije v življenju.
Kako naj si mladi samozaposleni v kulturi ponovno izborijo načela socialne države, ki jim polzijo iz rok?
Težko vprašanje. O tem odloča načeloma politika, ki pa se velikokrat ne zaveda pomena kulture. Skozi kulturo se odraža duša naroda. Tudi jaz sem že trideset let samostojna ustvarjalka na področju kulture in zasebna visokošolska učiteljica, sicer izredna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademiji za glasbo, torej nisem redno zaposlena. Rekla bi, da bodimo kreativni in pogumni. Žal pa nimamo vpliva na politiko. Na Ministrstvu za kulturo si želim več ljudi, ki čutijo ustvarjalnega duha. Menim, da je glavni ključ sodelovanje med različnimi panogami, med kulturo in gospodarstvom. Sožitje.
Živi in pusti živeti
Je mogoče v svetovni glasbeni industriji, ki je disfunkcionalna za večino slovenskih ustvarjalcev in hkrati nemoteča za večino slovenskih poslušalcev, aktivirati človeški potencial?
Ustvarjalnost, radovednost.
Kaj je modus operandi glasbenice? Kaj vas osmišlja?
Živi in pusti živeti. Lepota glasbe, preprostost bivanja, ljubeči odnosi.
Bržkone razmišljate o bodočnosti. Kaj je ključno pri premisleku, kako naprej?
Kamor me bo peljalo življenje. Zaupam notranji modrosti in modrosti življenja.
