Serhat

EVROVIZIJA

02. 11. 2022

V Slovenijo prihaja evrovizijska zvezda

Slovenija je ena izmed tistih držav, ki jo tu in tam obišče tudi kakšen evrovizijski predstavnik. Če boste v teh…

EVROVIZIJA

02. 8. 2022

Predstavnik San Marina navdušen nad SLO glasbo ter Nušo Derenda

Kako najti pravo pot med Turčijo, Brazilijo, San Marinom in Slovenijo? Odgovor na to vprašanje ima zagotovo turški glasbenik Serhat,…

EVROVIZIJA

20. 4. 2016

San Marino stavi na Serhata – turškega glasbenika, ki obožuje Nušo Derendo

Bolj multikulturne zasedbe kot jo ima letos San Marino, si skorajda ne moremo predstavljati. Turški avtor glasbe, grški avtor besedila,…

EVROVIZIJA

22. 3. 2016

Tudi San Marino je spremenil pesem; Serhat tako stavi na disko ritme

Kot kaže je trend spreminjanja evrovizijskih pesmi tik pred zadnjim rokom letos precej popularen, saj se je zaradi številnih –…

EVROVIZIJA

15. 3. 2016

San Marino: Pesem I didn’t know opeva prevzemajočo ljubezen

Na novinarski konferenci v Parizu je pevec Serhat, ki bo na letošnji Pesmi Evrovizije zastopal San Marino, predstavil še pesem,…

EVROVIZIJA

16. 1. 2016

Turški glasbenik Serhat bo evrovizijski predstavnik San Marina

San Marino, kot kaže, vsako leto znova preseneča. Nacionalna televizija SMRTV se je namreč odločila, da jih bo v Stockholmu…

Current Month

05jul21:0023:30MMS 202544. FESTIVALSKA EDICIJA21:00 - 23:30 Amfiteater Avditorij Portorož

Podrobnosti

Prvi teden v juliju bo znova v znamenju poletnih melodij. Ravno v času Pesmi Evrovizije, ko so bile vse oči uprte v Basel, je organizator festivala Melodije morja in sonca Avditorij Portorož objavil 14 izbranih skladb in glasbenih izvajalcev, ki bodo 5. julija nastopili na 44. festivalu MMS 2025 (navedeni so po abecednem vrstnem redu, pripisani sta tudi rezervi):

1. Aleksander Novak – Je ob tebi dosti sonca
2. Angelica Zacchigna – Mai più
3. Avtomobili – Ti ne veš
4. Boštjan Pertinač – Več kot beseda
5. Cheapkiss Band – Mi imamo vse na dlani
6. Dare Kaurič – Kristalno jasno
7. Eva Lorbek – Šepet valov
8. Lara Krneža – Morje povej
9. Oto Pestner – Ko bi znal
10. Patrik Mrak – S tokom nemirnega morja
11. Regen – Jaz in ti
12. Rok Ahačevčič – Tiran
13. Samantha Maya – Horizont
14. Tanja Lončar – Poti Aleksandrink

Poleg 14 izbranih skladb sta tu še dve rezervi, prva je Tatjana Mihelj – Senza, drugi pa Alex Volasko – Jutro znova.

Izborno komisijo so sestavljali predsednik Boris Devetak (igralec, televizijski voditelj), Aida Kurtović (glasbena urednica, predstavnica RTV SLO), Urška Majdič (pevka, avtorica filmske glasbe, radijska voditeljica), Andrea F (umetniški vodja festivala) in Martin Štibernik (glasbenik, glasbeni producent).

Umetniški vodja festivala, Andrea F, je končni izbor skladb povzel še z drugimi besedami: “Četudi se formule “nekaj za vsa ušesa in generacije” ne gre slepo držati, ker ni rečeno, da glasbeni šmorn ali mešana zvočna grill plošča zagotavljata tudi dober končni pri-okus, se nekako zdi, da po neki naravni poti v svojih najboljših edicijah MMS čudežno doseže ravno to ravnovesje okusov – in upam si reči, da je tudi letos temu tako.”

O posebnostih nabora letošnjih skladb Andrea F izpostavlja: “V čast nam je, da se uveljavljeni glasbeniki preizkušajo in predstavljajo tudi v vlogi avtorjev. S tem se utrjuje kakovostna podpora mlajšim in novejšim izvajalcem. Melodije morja in sonca so vedno bile kalilnica novih imen in bodočih zvezd, pomislite samo na začetke in zgodnje nastope npr. Moni Kovačič, skupine Hazard, Marte Zore, skupine Bazar, Čukov, Jana Plestenjaka, Tinkare Kovač, Anike Horvat. Med prijavljenimi je tudi nadpovprečno število skladb v italijanščini, kar je morda tudi pozitivna posledica tega, da sem prejšnja leta poudarjal, da se jih na MMS prijavi premalo! No, tokrat jih je bilo več kot 10, tako iz bližnje Italije kakor tudi iz naših, obalnih krajev, zanimivo pa je bilo tudi opaziti v dveh primerih kreativen in suveren preplet obeh jezikov in sporočilnosti v besedilu. Vsekakor je to plus in odlika našega, narodnostno mešanega in dvojezičnega teritorija, pesmi in izvajalci iz Italije pa so za nas tudi zanimivo okno v zvočne, produkcijske in trendovske izbire v državi s tako ogromno glasbeno tradicijo in toliko bolj mogočnim glasbenim trgom od našega.”