Andrea F: Pomembno je, da na MMS spoštujemo tradicijo in prisluhnemo novostim

Letošnje Melodije morja in sonca (MMS) so pred vrati – že v soboto, 5. julija bomo lahko v Portorožu videli in slišali 14 izvajalcev, ki se potegujejo za zmago na tokratnem že 44. festivalu. Še pred sklepnim dejanjem smo se o zakulisju, pripravah in organizaciji tako zahtevnega dogodka pogovarjali z glasbenim producentom, urednikom in voditeljem Andreo F, ki je tudi umetniški vodja festivala.

Premišljeni izbor sodelujočih in nagrajencev

Andrea, ste umetniški vodja MMS. Kakšen je vaš ustvarjalni proces pri snovanju umetniške podobe festivala – od izbire pesmi in izvajalcev do vizualne podobe in televizijskega prenosa?
Kot vsak kreativni proces je pogosto bolj nepredvidljiv in kaotičen, kot bi morda bilo optimalno in lažje! (smeh) Šalo na stran, vedno skušam imeti pred očmi podobo in tradicijo tega festivala in njegov izredni, danes že kar edinstveni pomen za slovensko glasbo. Velik pečat in usmeritev po mojem mnenju izvira iz treh povabljenih izvajalcev, ki jih zelo dolgo premišljeno izberem za prejemnike posebnih nagrad “MMS legenda”, “MMS avtor” in “MMS bodočnost” – že tu sta zajeti zgodovina in odprtost za prihodnost in mlajše generacije, oboje ključnega pomena za MMS. K sreči se izvajalci in avtorji širom Slovenije izredno dobro in v vedno naraščajočem številu odzovejo na naš razpis, tako da lahko skupaj z izborno komisijo brez večjih težav najdemo tisto šestnajsterico najboljših, ki v bistvu s svojo glasbeno vizijo, izvirnostjo in talentom oblikujejo glasbeni obraz MMS-a. To je torej le deloma moje delo, kakor tudi vizualna in televizijska podoba prireditve, ki je predvsem plod sodelovanja z Organizacijskim odborom in odlično ekipo Avditorija Portorož ter z strokovnim in kreativnim kadrom TV Slovenija.

Katera faza priprave festivala vam je kot umetniškemu vodji najbolj ljuba – in katera najbolj stresna?
V bistvu so mi najljubši trije trenutki. Prvi je uradna predstavitvena tiskovna konferenca, ker je takrat jasno, da letošnji festival dejansko obstaja in živi. Nadalje so tu prvi dnevi vaj z izvajalci v Avditoriju, ko je – ali pa naj bi bilo – prepozno za težave. (smeh) To je končno trenutek, da na velikem odru amfiteatra glasba zaživi in se vsi ukvarjamo z njo. Seveda pa je poseben tudi celoten čas sklepnega dejanja MMS-a in televizijskega prenosa. Takrat se sprehajam v zaodrju ali med publiko in ne samo z ušesi in očmi temveč tudi na koži čutim, da smo spet naredili nekaj velikega, v čemer uživajo vsi – občinstvo, glasbeniki, ekipa. Najbolj stresna pa je, ne boste verjeli, tista stvar, ki se zgodi dolgo pred pričetkom dejanskih tehničnih in terenskih priprav na MMS. Takrat moramo urediti in rešiti prenekatero pravno, poslovno, formalno in finančno stvar. V tem času se, žal, obenem borimo tudi s tistimi, ki se iz nekih pogosto izredno neracionalnih in nebuloznih razlogov še vedno trmasto trudijo veslati proti festivalu in njegovi uspešni realizaciji ter dolgoletni tradiciji.

Omenili ste, da so za festival pomembni tudi prejemniki posebnih nagrad. Kaj vas je letos vodilo pri izbiranju nagrajencev? Zakaj ste se odločili prav za njih?
Res je. Te posebne nagrade niso samo način, da imamo na festivalu transparentno, utemeljeno in organizirano tako imenovane “povabljence”, temveč tudi omogočajo, da hkrati spoštujemo tradicijo in prisluhnemo novostim. Pri letošnji izbiri me – tako kot vsako leto doslej in najbrž tudi v prihodnje – najprej vodi moj dokaj bogat seznam potencialnih kandidatov za nagradi “MMS legenda” ter “MMS avtor”. Dokaj bogat pa je zato, ker so se s tem festivalom v zgodovino slovenske glasbe zapisali številni močni, resnično nadarjeni avtorji. Tu ni potrebno fantazirati: vsak lahko na spletu najde zgodovino MMS-a in imena vsakoletnih zmagovalcev, nagrajencev, ali pa tudi samo sodelujočih. In dejstva ter statistika govorijo zase. Za izbiro tega, kaj in kdo si lahko zasluži nagrado, ki v imenu nosi besedo “bodočnost”, pa me vodi spremljanje celoletnega stanja na slovenski glasbeni sceni. Tu izhajam tudi iz svojih medijskih, producentskih ter avtorskih in glasbenih izkušenj. Kakovost zaznaš in začutiš, uspeh pa ugotavljaš. Zato suvereno mislim, da so Avtomobili, Miša Čermak in mlada skupina Regen izbira, ki ne potrebuje ali celo ne dovoljuje nikakršnega dvoma.

V tekmovalnem programu se bodo predstavili številni domači glasbeniki, ki smo jih pred 44. festivalom predstavili na naši strani Evrovizija.com: Boštjan Pertinač, Avtomobili, Eva Lorbek, De Cheapkiss band, Lara Krneža, Aleksander Novak, Tanja Lončar, Patrik Mrak, Angelica Zacchigna, Oto Pestner, Regen, Rok Ahačevčič, Dare Kaurič in Samantha Maya.

Brez sodelovanja in družabnih omrežij ne gre

Se vam zdi pomembno, da MMS ohranja avtentično noto in hkrati nagovarja tudi mlajše občinstvo?Kakšna je pri tem vloga družabnih omrežij, na katerih se festivalske vsebine vse pogosteje pojavljajo?
Absolutno, to je ključnega pomena! Če nagovarjaš vedno isto občinstvo, je namreč jasno, da časa ne boš mogel ustaviti in prej ali slej tega občinstva enostavno ne bo več. To ve vsak uslužbenec na okencu matičnega urada ali upravne enote ali pogrebnega zavoda, to sploh ni stvar glasbe, temveč statistike in logike. Mlajši glasbeniki morajo ta festival najprej poznati, slišati o njem dobre odzive in podatek, da je lahko izredna platforma za njihovo promocijo. To je pomembno, da se njihovo občinstvo in mladi glasbeni kolegi obrnejo k festivalu in ga začnejo ceniti, spoštovati, ali pa enostavno upoštevati. Če dobro pomislimo, se zdi, da smo spet zdrsnili v dobo singlov, torej posamičnih pesmi in njihovega uspeha, albumi ali širši koncepti pa niso več v ospredju – to je kot v dobi Elvisa Presleyja in ‘juke-boksov’. Danes je razlika v tem, da ni potrebe po kovancu in lokalu z neko napravo, da bi si svojo najljubšo pesem ali izvajalca zavrteli, saj je vse na spletu. Vse je le en klik stran, vse (vsaj navidezno!) zastonj. Festivali pa so ravno tak tip medijske in javne izložbe, kjer se posamične pesmi izpostavljajo, kjer se izvajalci z eno samo pesmijo predstavljajo in nanjo stavijo vse. Zato me seveda ne čudi, da imamo vsako leto več prijavljenih skladb. Družabna omrežja so pri tem gotovo bistvena za promocijo, obveščanje, širjenje novic, prepoznavnosti izvajalcev in festivala in nekakšno draženje s ščepci festivalskih pesmi. Ni pa tu v ospredju pravo poslušanje glasbe. Ritem družabnih omrežij je žal tako zelo hiter in razdrobljen, da se zdi že 14 sekund cela večnost. Da ne govorimo o eni celotni pesmi ali 14 skladbah, kot v primeru MMS-a. Za to v ospredje pridejo druge spletne platforme. Ne smemo pozabiti na nezanemarljivo dejstvo, da želijo avtorji festivalske pesmi ohraniti tudi v vizualni podobi. Pesem tako najbolje doživimo v sklopu ogleda festivala in njegovega prenosa, bodisi na televizijskih zaslonih ali preko spletnih prenosov.

Kako poteka sodelovanje z glasbeniki – koliko svobode imajo pri nastopih in koliko se usklajujete glede interpretacije, aranžmajev, stila, nastopa?
Glasbeniki imajo res veliko svobode. Omejitve so zgolj tehnične, saj prireditev poteka popolnoma v živo, pred televizijskimi kamerami, in nekatere zamisli, ki bi terjale velike spremembe in postavitve odra, niso časovno izvedljive, ali pa etične, v smislu vsebin in sporočil ali recimo uporabe živali za nastop. Za slog in nastop pa je vedno najbolj pomembno, da odražajo izvajalca in pesem, saj naj bi bil festival praznik pesmi. Zatorej izvajalcev ni smiselno usmerjati in preoblačiti kot za televizijsko parado ali lepotno tekmovanje. Jaz pa jim skušam svetovati in pomagati kadar koli vidim, da so v dvomih ali v krču glede nastopa. Želim si in želim jim, da uživajo, ker to začuti tudi občinstvo.

Posebna skrb za vizualno podobo

Kako pomembna je televizijska slika in kako sodelujete z režijo RTV pri ustvarjanju vizualno privlačnega dogodka, ki zaživi tako v živo kot na malih zaslonih?
Živimo v vizualni dobi, zato je televizijska slika in seveda njen prenos na splet izrednega pomena. Sploh za tovrstni glasbeni festival, kjer so možne neposredne vizualne primerjave z velikimi festivali po svetu, kjer je občinstvo neštetokrat večje, sponzorji neštetokrat bogatejši, glasbena scena neštetokrat močnejša in je zato tudi televizijska produkcija toliko bolj razkošna. Kreativnost, izkušenost, a tudi iznajdljivost ter dober estetski okus ekipe RTV Slovenija je za MMS ključna.

Nam lahko zaupate več o tem, kako bo videti letošnja odrska scena festivala?
Kako že pravijo? Govoriti o glasbi, je kot plesati o arhitekturi. (smeh) Zagotovo je tudi za sceno tako. Težko opišem z besedami nekaj, kar je namenjeno temu, da je videno, da nas vizualno privlači in deluje skozi oko televizijskih kamer. Bom pa povedal, da je ustvarjalka scene za RTV Slovenija, Mojca Vilhar, čudovita talentirana dama s prefinjenim čutom za estetiko in za sodobnost. Zaveda se tega, da je dandanes scena v veliki meri sozvočje luči, ki jih v našem primeru oblikuje izredni Grega Smrdelj, ter digitalne grafike, ki jo za nas ustvarja supertalentirani Den Baruca. Povem lahko, da je letos kar nekaj vidnih dodatkov in novosti ravno na področju uporabe velikih LED zaslonov, ki so vključeni v sceno. Ne bo torej samo par izrisanih valov in kakšen ponazorjeni sončni žarek, ampak pogosto prav sanjsko ali malce vesoljsko ali pa zelo bleščeče, za vsako skladbo drugače. Seveda je to skorajda brezkončno področje, na katerem bi na večjem trgu in z večjim proračunom lahko naredili še marsikaj. Tako nas učijo najbolj avantgardne ali razkošne hollywoodske, pa tudi sanremske produkcije. Tehnologija in scenske rešitve danes ustvarjalcem namreč omogočajo marsikaj, vendar še zdaleč niso poceni.

Vse poti vodijo v Portorož

V sklopu festivala so nepogrešljive tudi razglednice z utrinki z naše Obale. Kako poteka ustvarjanje teh posnetkov?
Kako zanimivo vprašanje! Ja, razglednice po eni strani zadovoljujejo upravičena turistično-promocijska pričakovanja Občine Piran, ki je edina lastnica blagovne znamke “Melodije morje in sonca”. Po drugi strani pa za slovensko občinstvo iz tudi najbolj oddaljenih krajev predstavljajo hiter, bliskovit skok in sklic na našo majhno, a prelepo Obalo in na njene naravne lepote ter bogato benečansko zgodovino in arhitekturo. A te razglednice morajo biti nekako zlite tudi z glasbo, z glasbeniki in z dušo tega festivalskega odra. Kadar jih spreminjajo ali na novo snemajo, je naloga ekipe, ki to snuje skupaj z RTV Slovenija, kar zahtevna.

Kaj pomenita Portorož in obmorski ambient za identiteto festivala?
Mislim, da festivalu dajeta kuliso in okolje, ki ima že v osnovi prijeten prizvok, predvsem pa mediteranski duh, ki je seveda tako nadpovprečno oprt za umetnost in glasbo. Le poglejte na primer naše zahodne sosede v Italiji! No, če izvzamem poletno gnečo na naših preobremenjenih in večno v zaporah, zastojih ali popravilih ujetih cestah v smeri Obale, ugotavljam tudi, da nam ta lokacija in ambient celo nekoliko olajšata delo. Vsakdo iz tehnične, televizijske ali glasbene in izvajalske ekipe zavestno ali podzavestno rad gre “na morje”, kar naredi MMS še malo večji … Predmet poželenja! (smeh)

Glasbeni pogled v preteklost in prihodnost

Katera pesem iz bogate zgodovine MMS-a ima za vas posebno mesto in zakaj?
Spet zelo lepo vprašanje! Med nepozabno lepimi, vsaj za moje pojme, tako iz vidika neverjetno ganljivega besedila kakor tudi iz vidika čudovite glasbe in kristalno perfektne vokalne izvedbe, bi izbral Še si tu, s katero je Marta Zore zmagala leta 1995. Ta namreč za moje pojme meji na perfekcijo. Če pa pomislim na svoje lastne MMS-ovske izkušnje, potem bi rekel Kar je res, je res, zmagovalno pesem leta 1997, in Mi ljudje smo kot morje, zmagovalno pesem leta 1994, obe v izvedbi skupine Faraoni. Dodal bi še njihovi Solinar iz leta 2001 in Sem takšen, ker sem živ iz leta 1996. Vse te sem namreč ravno jaz produciral in miksal, zato me na te pesmi vežejo ne samo festivalski spomini, temveč tudi spomini iz intenzivnih in pogosto zelo zabavnih ali bizarnih dni in noči v snemalnih studijih. Tu je tudi spomin na žal prezgodaj preminula prijatelja iz te legendarne skupine, Enza Hrovatina in Ferda Maraža. Vidite? Točno to je glasba, točno to je pesem s festivala: nikoli ne veš, kaj komu pomeni, kaj komu predstavlja, komu prikliče kateri spomin. Pesmi, ko so dobre, zaživijo neko svoje življenje, v vsakemu poslušalcu drugače. In to je neprecenljivo.

Na festivalu ste kot umetniški vodja že uvedli nekaj osvežitev. Imate še kakšne ideje za prihodnje izvedbe? Kakšna je vaša vizija za prihodnost festivala?
Že imam, a jih še ne zaupam! (smeh) Naslednje leto bo med drugim 45. obletnica festivala. To morda ni velika okrogla obletnica, a je vsekakor vredna nekaj dodatnega spoštovanja in praznovanja. V mojem svetu in v moji glavi to pomeni priložnost in motivacijo za še kakšen korak naprej, korak dlje. Pustite se presenetiti, torej … Glede vizije pa bi rekel, da je tu spet večplastni odgovor o spoštovanju tradicije, obenem odpiranju mlajšim generacijam in novim glasbenim imenom z njihovim občinstvom, utrjevanju glasbene in vizualne kakovosti festivala ter ponovitvi in širitvi zamisli o MMS Radio Village (ki se že te dni izkazuje za res izredno uspešno, koristno in priljubljeno). Vsakič bi želel tudi kanček več tehnične drznosti in mediteranske sproščenosti. Letos nam je vse to približalo tudi sponzorje iz tujine, ne le domačih. To pomeni, da odpiramo prava vrata. Ne vidim razloga, da v prihodnje ne bi bila še bolj na stežaj odprta.