MMS 2025: Tanja Lončar bo nežnost citer združila s sodobnim popom

V Avditoriju Portorož bodo v soboto, 5. julija znova odmevale poletne Melodije morja in sonca, s katerimi se tradicionalno začenja vroče poletje, ne nazadnje pa tudi zaslužene počitnice in z njimi morske dogodivščine. S priljubljenim festivalom Melodije morja in sonca, ki se je začel daljnega leta 1978 vsako leto dobimo nove poletne uspešnice, ki se pridružijo tako zmagovalnim skladbam kot tudi zimzelenim melodijam.

V tekmovalnem delu se bo na 44. festivalu MMS 2025 predstavilo 14 izvajalcev, ki jih predstavljamo (tako kot vsako leto) tudi tokrat na našem portalu Evrovizija.com. Kot sedma po vrsti je tu Tanja Lončar, ki stavi na skladbo Poti Aleksandrink, za katero je glasbo napisal Tomaž Trop, besedilo pa Jernej Dirnbek. Delček pesmi lahko slišite tukaj.

“Čeprav sem kot majhna citrarka sanjala, da bom nekoč akademska glasbenica, me je življenje pripeljalo na popolnoma drugačno pot. Kaj počnem zasebno? Sem športna osebna trenerka, po izobrazbi pa molekulska in funkcionalna biologinja.”

Tanja Lončar

Stavi na skladbo Poti Aleksandrink

Tanja Lončar je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Velenje. Kot citrarka in pevka je čez leta nastopala na številnih dogodkih – od manjših ali slavnostnih proslav pa vse do samostojnih koncertov. Vajena je televizijskega in radijskega nastopanja ter med drugim postala polfinalistka šova Slovenija ima talent. Je prejemnica dveh zlatih in dveh srebrnih plaket na državnih citrarskih tekmovanjih ter posebne nagrade za muzikalnost; na mednarodnem tekmovanju v Münchnu je osvojila prvo mesto v kategoriji mlajših citrarjev Na letošnjem festivalu MMS stopa korak dlje – s svojo prvo skladbo Poti Aleksandrink nežnost citer združuje s sodobno pop interpretacijo v močno čustveno zgodbo.

Iskreno o Melodijah morja in sonca

Kateri vonji, barve oziroma spomini se vam najprej prikradejo v misli, ko besede nanesejo na Melodije morja in sonca?
Vroči poletni dnevi, sonce, morje, sol na koži, poletne melodije, katerih refren se ti kar sam zapoje – pa naj bo to ob večernem sprehodu ob morju ali pa preprosto, ko se nenadoma prikrade v misli.

Kaj vam pomeni nastopiti na našem edinem poletnem festivalu?
Res sem zelo hvaležna in polna pričakovanj. Še posebej zato, ker stopam na festivalski oder s svojo prvo pesmijo. In seveda to, da jo bom lahko premierno izvedla v živo skupaj s festivalskim bendom – pred tolikšno publiko – hm, nepredstavljivo! Definitivno pa sem vesela, da bom del takšnega festivala s tradicijo in predvsem del festivala polnega pozitive, nasmehov, prijetnih melodij in sproščenosti.

Se spomnite, kako ste kot otrok ali najstnik spremljali MMS?
Definitivno se spomnim. Bila sem tista majhna citrarka in pevka, ki je občudovala vse nastopajoče, ki tako samozavestno predstavljajo pesmi, pojejo pod žarometi, kako so lepo urejeni, kako vsi uživajo na odru in navdušijo publiko … Lepi spomini in upam, da bo tudi moj nastop ostal v spominu.

Če bi morali izbrati eno pesem iz zgodovine MMS, ki vam je pri srcu … katera bi to bila in zakaj prav ta?
Zelo težko izberem samo eno pesem. Čisto vsaka nosi svoj značaj, sporočilo in temperament, ki mi v danem trenutku ustreza, tako da si velikokrat zavrtim več pesmi, ki so bile del zgodovine MMS.

“Svoj glasbeni izraz oblikujem skozi priredbe za citre in vokal v pop preobleki. Zdaj pa stopam korak dlje – s svojo prvo skladbo Poti Aleksandrink, kjer nežnost citer združujem s sodobno pop interpretacijo v močno čustveno zgodbo.”

O nastopu in pripravah

Ko ta trenutek zaprete oči in si predstavljate vaš nastop v Avditoriju Portorož … kako izgleda?
Največ, kar si želim, je, da ko odpojem zadnji ton in položim roko na citre, sama sebi v mislih rečem: “Tanja, uspelo ti je! Pesem si zapela tako, kot si si zamislila – zdaj si jo predala naprej poslušalcem.” To je tisti trenutek, ki ga resnično želim občutiti na festivalskem odru.

Kako pa potekajo priprave na vaš nastop?
Priprave so precej intenzivne – misli mi dnevno bežijo k festivalu: kaj še moram urediti, vaditi, doreči … Želim si biti čim bolj pripravljena na nastop, čeprav vem, da na vse ne moreš vplivati. A zaupam, da bo na finalnem večeru vse tako, kot mora biti. Vadim, vadim, vadim … in verjamem! Kar se tiče izbora oblačil, hm, boste videli kmalu. (smeh)

Če bi morali opisati vašo pesem z enim samim poletnim trenutkom – bi to bil jutranji skok v morje, romantični sončni zahod v zalivu, sladoled, ki se topi po roki ali kaj drugega?
To bi bil trenutek, ko sediš na prodnati plaži in zreš v odprto morje … ali ko najdeš sredi morja plavajočo stekleničko s sporočilom. Odpreš jo, prebereš in sporočilo ti razkrije … (kaj, pa izveste v naslednjem odgovoru (smeh)).

Pa vendarle, da spoznamo vašo pesem … o čem govori ter kaj želite z njo povedati občinstvu?
Gre za zgodbo med upanjem in pogumom. Med slovesom in pričakovanjem. Med hrepenenjem in ljubeznijo. To so čustva, ki jih pesem nosi. Gre za Poti Aleksandrink današnjega časa.

“Hvaležna sem avtorjem pesmi in verjamem, da po Poteh Aleksandrink, naša skupna pot ne bo končana!”

Na kaj je najbolj pozorna …

Melodije morja in sonca so festival z dušo. Kje v vaši pesmi začutite ‘dušo’? Morda v besedilu, melodiji, refrenu ali …?
Duša pesmi je v celotnem kompletu – v besedilu, glasbi in aranžmaju. Posebnost pa je tudi v tem, da so me ravno Poti Aleksandrink glasbeno povezale z avtorji te pesmi, ki so člani znanih slovenskih rock skupin. Res sem hvaležna, da smo skupaj v pesmi Poti Aleksandrink, združili nežnost citer s sodobno pop interpretacijo, v močno čustveno zgodbo.

Kaj bi si želeli, da občinstvo začuti ali odnese s seboj po vašem nastopu? Pripravljate kaj posebnega za ta večer?
“Naj bodo poti, po katerih gremo – kot Poti Aleksandrink – drzne, iskrene in polne upanja.” Da bi bili preprosto – pozitivno presenečeni. Posebnost bo že v tem, da bo pesem izvedena s citrami, kar je nekaj novega, saj ni ravno običajno za tak festival. A to sem jaz – to je moj glasbeni podpis.

Če bi morali zamenjali vlogo in bi vi sedeli na stolu strokovne komisije … na kaj bi bili najbolj pozorni?
Pozorna bi bila na iskrenost in energijo nastopajočih, medtem ko izvajajo pesem. Tehnična dovršenost je seveda zelo pomembna, a tista pesem oz. celoten komplet, ki nekaj v tebi premakne, jo z zanimanjem poslušaš do konca, te ‘posrka vase’ – to si zapomniš in občutiš od izvajalca. Temu bi posvetila pozornost.

Ko bo vse mimo – festival, intervjuji, aplavzi, evforija – kaj bo tista ena stvar, ki si jo boste zares zapomnili? In kaj bi si želeli, da si zapomnijo vsi ostali, torej gledalci in poslušalci?
Poleg vsega, mi največ pomeni, da bo to korak naprej na moji glasbeni poti. V prvi vrsti s prvo avtorsko pesmijo, in seveda to, da je ravno prva samostojna pesem dobila priložnost premierno zazveneti na festivalskem odru. Hvaležna sem avtorjem pesmi in verjamem, da po Poteh Aleksandrink, naša skupna pot ne bo končana! Za občinstvo pa si želim, da si zapomnijo občutek – četudi ne vseh besed. Občutek, da jih je pesem presenetila, predstavila nekaj novega, jim zlezla pod kožo, ganila, mogoče celo očarala … in da jo bodo prepevali z menoj … ali si jo mrmrali ob večernem sprehodu ob morju.

“Kot samostojna glasbenica raziskujem nove glasbene poti in dokazujem, da lahko citre v sodobni preobleki nagovorijo široko občinstvo. Z veseljem delim svojo glasbo z vami.”