90 let Rafka Irgoliča
Nastopil je na prvem festivalu Slovenska popevka leta 1962 na Bledu
Rafko Irgolič je bil v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja med najpopularnejšimi slovenskimi pevci. Predvsem priredbe svetovnih uspešnic s slovenskimi prepesnitvami Moj črni konj, Jaham spet v Colorado, O, Suzana in mnoge druge so ga dvignile na piedestal najbolj priljubljenih in prepoznavnih pevcev slovenskega radia in televizije.
Ker je bila takratna celotna scena zabavne glasbe precej skromna in v glavnem vezana na dogajanje v ljubljanski radijski hiši z njenim orkestrom, so seveda zanimivi Irgoličevi spomini na razvoj ideje, da bi Slovenci dobili svoj popevkarski festival, kar se je potem res uresničilo. Rafko Irgolič je sodeloval pri prvih štirih festivalih Slovenska popevka, vmes pa velikokrat gostoval pred kamerami TV Ljubljana v najrazličnejših zabavnih oddajah, nenazadnje tudi v seriji Karavana zapravljivček, ki ostaja ena najbolj uspešnih glasbenih serij v dolgi zgodovini oblikovanja programov za televizijo.
Le kdo ne pozna njegovih, tako rekoč že ponarodelih, pevskih izvedb skladb, kot so Moj črni konj, Oh, Suzana, Deček s planine in drugih kavbojskih pesmi, pa tudi izjemno lepih domačih popevk, kot so Sivi zidovi starega mesta, Pred mano je poletje in Večer v planinah, pa v naše občutje prestavljeni Beli cvet, To je moj dragi dom, Čemu naj še živim ter seveda nepozabne narodne pesmi, kot sta Zabučale gore in Polje, kdo bo tebe ljubil, ter izjemne narodno-zabavne pesmi, kot so Dober dan, sonce, Titanic in Domovina?
Avtorizirana biografija
Ob devetdesetletnici življenja Rafko Irgolič bralcem v novi knjigi Nepozabno življenje razgrinja svojo dolgo in razgibano pevsko pot, med spomine pa prepleta tudi sladko-grenke izkušnje ter svoje poglede na zgledno družinsko življenje, ki sta ga stkala skupaj z ženo Nado. Avtor knjige je slovenski pisatelj Ivan Sivec, ki je že dve desetletji eden najbolj branih slovenskih avtorjev. Napisal je 179 knjig.
“Glas Rafka Irgoliča se je tako globoko vtisnil v naš spomin, da je dovolj, če rečemo samo Rafko, pa že vemo, za čigav glas gre. Njegov žametni zven nam boža dušo, njegova toplina nas greje, njegova izpoved je tako mila in hkrati globoka, da se zlahka v trenutku poistovetimo z njim. Tako se nam zmorejo približati samo najboljši.” Iz odlomka iz knjige …