EVROVIZIJA

Med junaki, pošastmi in volkovi ali o čem so prepevali letošnji evrovizijci

Evrovizijska vročica se je polegla in življenje na Dunaju se počasi vrača na ustaljene tire. Številni se bodo letošnjega, sicer že jubilejnega izbora spominjali po že značilnih škandalih, izstopajočih izvajalcih in njihovih (ne)premišljenih nastopih in morda – po skladbah samih.

Kaj in na kakšen način so nam z njimi letos želeli sporočiti glasbeniki iz štiridesetih različnih držav?

MaraayaFoto: Alesh Maatko

Angleščina še vedno prevladuje
Glede na to da je zadnja zmagovalna pesem, ki je izvajalec ni predstavil v angleščini, stara že skoraj desetletje, verjetno ni presenetljivo, da se je večina izvajalcev tudi letos odločila za prepevanje v katerem od svetovnih jezikov. Molitva se ne zgodi vsako leto.

Največ se jih je, kakopak, odločilo za angleščino. Zanimivo je, da smo poleg tega jezika na odru dunajske dvorane Stadthalle lahko slišali večinoma jezike iz romanske skupine. Tradiciji, da zapojejo v svojem jeziku, se niti letos niso odrekli Španci – njihova predstavnica Edurne je predstavila pesem Amanecer – in Francozi, ki so z Liso Angell peli N’oubliez pas. Pri svojem spevnem jeziku so ostali tudi Italijani, ki so s skladbo Grande amore v izvedbi tria Il Volo končali celo na tretjem mestu. Precej manj uspešni so bili s skladbami v lastnem jeziku Finci in Portugalci, ki se niso uspeli uvrstiti v veliki finale. Tam smo letos vsaj na kratko lahko prisluhnili romunščini, saj je skupina Voltaj del svoje pesmi De la capat zapela v maternem jeziku, v celoti pa je svojo pesem Adio tako predstavil črnogorski pevec Knez. 

Čeprav sta svoji pesmi sprva zapela v maternem jeziku, pa sta kasneje, za evrovizijski nastop, z angleščino poskusila tudi srbska predstavnica Bojana Stamenov in Makedonec Daniel Kajmakoski. Prva je svojo skladbo Ceo svet je moj spremenila v Beauty Never Lies, Daniel pa je namesto Lisja esenski zapel Autumn leaves.

Črnogorski pevec Knez je pesem zapel v maternem jeziku.Foto: Alesh Maatko

Vse za ljubezen in mir
Pomembna tema letošnjih evrovizijskih pesmi je, kot smo že vajeni, ljubezen. Italijani so opevali veliko ljubezen, moldavijski predstavnik si je ljubezni (neuspešno) želel, Latvijka je prepevala o vbrizgani ljubezni, o nesrečni ljubezni pa so med drugim denimo peli tudi pevci s Cipra, Črne gore, Portugalske, Makedonije, Estonije in Irske. Naša predstavnika Maraaya sta opozorila tudi na pomen prijateljev, ki so s tabo tudi takrat, ko ti ne gre najbolje in ko si, kot pojeta Marjetka in Raay, ”down, down, low”.

Med tistimi, ki so želeli na strpnost opozoriti s širšim pristopom, je
bila finska skupina Pertti Kurikan Nimipäivät, katerih člani imajo
avtizem oziroma Downov sindrom, ter hroma poljska glasbenica Monika
Kuszyńska. Slednja se je uvrstila v sobotni finale, medtem ko so Finci
svojo evrovizijsko zgodbo končali povsem pri repu njihove polfinalne
skupine.

Po lanski zmagi Conchite Wurst, ki je razbila marsikateri stereotip, smo tokrat lahko slišali tudi precej pesmi, ki na tak ali drugačen način pozivajo k strpnosti, miru in spoštovanju. Poleg zmagovalca Månsa Zelmerlöwa, ki je Evropo prepričal s sporočilom, da smo vsi na nek način lahko junaki, je občinstvo najbolj ganila ruska predstavnica. Polina Gagarina je z balado A Million Voices opozorila na enakopravnost ljudi in njihove pravice ter si, poleg negodovanj, prislužila tudi veliko simpatij in končala tik pod evrovizijskim vrhom. Od njega sta bili Madžarka Boggie s svojo miroljubno skladbo Wars for Nothing ter Francozinja, ki je opozarjala na vojne grozote, precej oddaljeni.

Finska zgodba se letos ni dobro končala.Foto: Alesh Maatko

Precej simbolike najdemo tudi v besedilu pesmi, ki jo je predstavil
Azerbajdžanec Elnur Hüseynov. Taka je že fraza v naslovu skladbe, Hour
of the Wolf, ki se, zanimivo, v samem besedilu ne pojavi. Navdih za
poimenovanje balade so avtorji, sicer Švedi, verjetno našli v
istoimenskem filmu Ingmarja Bergmana. Ura volka se nanaša na del noči,
ko se ta začne prevešati v jutro, in jo spremljajo različna neobičajna
dogajanja, skladna s tem pa je tudi skrivnostnost in napeto vzdušje v
pesmi. Rumene žareče oči, hipnotiziranje, srečanje z mirom in izročanje
duše so pevcu iz dežele ognja prinesle dvanajsto mesto.

Od bojevnikov in grehov iz preteklosti …
Prav nasprotno pa sta se kot bojevnici na odru predstavili pevki z Malte in iz Gruzije. Zanimivo je, da sta pesmi Amber in Nine Sublatti nosili isti naslov – Warrior. In kakšen je bil rezultat njunega ”dvoboja”? Malteška predstavnica se ni uspela uvrstiti v finale, Nina pa je v velikem finalu končala tik za najboljšo deseterico.
S skrivnostnostjo in temačno preteklostjo sta se v svoji pesmi poigravala Norvežana Mørland in Debrah Scarlett. V baladi, kjer pevca sebe označita kot pošasti, on skrivnostno namigne, da je v svoji mladosti storil nekaj groznega. Nevsakdanje besedilo ni ostalo neopaženo, a Mørland, sicer avtor skladbe, na vprašanje, kaj točno je to dejanje bilo, ni želel odgovoriti. Pojasnil je, da bi bila razrešitev te uganke podobna razkritju čarovniškega trika, ki tako izgubi čarobnost.

Azerbajdžan je bil tudi letos visoko uvrščen.Foto: Alesh Maatko

Česa se bomo spominjali?

Štirideset pesmi in prav toliko zgodb je ponudila tokratna, šestdeseta
Evrovizija. Česa se bomo čez čas še spominjali? Volka, pošasti, zabave v
Tel Avivu ali povabila na pijačo?

Nemara pa si bomo kasneje, kljub vsem
pripovedim, takim in drugačnim, ki nam jih ponuja Evrovizija, prepevali
le še španski ”EEEieEEO”, belgijski ”rapppabab” ali pa avstralski
(da, tudi Avstralija je nekoč nastopila) ” whatchya whatchya whatchya”

Počakajmo predvidoma do 10., 12. in 14. maja 2016, ko se bo na Švedskem zgodil 61. Izbor za pesem Evrovizije 2016.

… do nasmeha za psa
Ustvarjalci nekaterih drugih pesmi pa so stavili na sproščenost in celo igrivost. Estonec v pesmi Goodbye to Yesterday, ki izstopa po podrobnem opisu dogajanja, tako denimo pojasni, da je vstal že ob šestih zjutraj in da se je po tem, ko je stopil ven, nasmejal psu. Če mu je pes odzdravil, ni pojasnil. Nič manj izviren ni v svoji zgodbi niti izraelski pevec Nadav Guedj, ki poslušalce povabi na spoznavanje Tel Aviva. Zanimivo bi bilo videti, če bi bil kralj zabave, kot se opiše, tudi če bi njegovo povabilo sprejeli vsi, ki so zanj glasovali in mu zagotovili visoko deveto mesto …
Pevec Vaidas iz Litve je svojo kolegico, s katero sta skupaj zapela v duetu, kar med skladbo – kot del besedila, seveda – povabil na pijačo. Precej v skrbeh pa sta bila, tako sta vsaj pela, britanska glasbenika. On jo pred celo Evropo (in Avstralijo) opomni, naj nikar ne gre na dež, ker bi se utegnila zmočiti in ga tako razjeziti, ona pa mu zabiča, naj takrat, ko bo ona na počitnicah, ne pozabi vzeti zdravil. Izkupiček? Prehladila se verjetno nista, veliko točk pa tudi nista dobila. In Velika Britanija je spet končala pri repu razpredelnice.

Izraelska zgodba je bila v Stadthalle odlično sprejeta.Foto: Alesh Maatko
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button
X