Na slovensko glasbeno sceno je iz italijanske obale priplula nova pesem Gregorja Ravnika – Slika z morja.
S svojo milino, poletno lahkotnostjo in subtilno nostalgijo riše zvok toplih dni. Gre za zadnjo skladbo pred njegovim drugim studijskim albumom, ki prihaja jeseni.
»Slika z morja je poklon vsem tistim majhnim trenutkom, ki v nas pustijo velike sledi. Skladba govori o spominih na poletje, o prvih ljubeznih, o mladosti – in predvsem o tistem notranjem miru, ki ga najdemo, ko zremo v morje,« pravi Gregor, ki se je z valovanjem morja zlil v eno.
Gregor, Slika z morja je nežna, poletna skladba, ki zveni nekoliko drugače kot vaše prejšnje pesmi. Kako je nastala?
Glasba je dobesedno nastala ob morju – Marko Hrvatin in Mitja Bobič sta jo ustvarila tam, kjer si res lahko privoščiš dih časa. Potem pa je Drago Mislej – Mef vse skupaj zaokrožil z besedilom, ki ima tisto pristno toplino. Vse se je sestavilo zelo naravno. Tudi zame je ta pesem drugačna – bolj zračna, bolj igriva. Lahkotna, a kljub temu polna.
Kaj vam pomeni ta pesem?
Zame je to pesem, ki me umiri. Ki me spomni, zakaj rad pojem, zakaj ustvarjam. Včasih potrebujemo prav to – nekaj, kar nas spet poveže s samimi sabo. In Slika z morja to zna.
Skladba nosi veliko vizualnosti že v naslovu. Ste sam človek, ki beleži trenutke, fotografira, ustvarja albume?
Na žalost vedno manj tiskam fotografije, kar mi je malce žal. Imam pa albume na računalniku in jih res rad pregledam. Še posebej tiste s prijatelji in družino. Na steni imam kar nekaj slik, tudi s koncertov, z opernih predstav … Spomini so pomembni. In ta pesem je na nek način glasbeni spomin.
Video za skladbo je zelo preprost. Ste se namenoma izognili velikim produkcijam?
Da. Želeli smo ohraniti duh pesmi. Snemali smo v Lignanu, ker ima tisto klasiko – pesek, sonce, veter. Video ni obremenjen z zgodbami. V ospredju je občutek. In morje.
Pesem je ustvarila preizkušena avtorska trojka: Marko Hrvatin in Mitja Bobič sta glasbo zasnovala kar ob morju, Drago Mislej – Mef pa je besedilu dodal svoj prepoznavni pesniški podpis – nostalgičen, melodičen, z občutkom za toplino.
Vaš najljubši verz iz skladbe?
»Sonce grelo je pesek s plaž, maestral je božal mi obraz.« Ker te vrne v trenutek. Takoj.
Ali ta pesem nakazuje smer vašega prihajajočega albuma?
Deloma. Album bo zelo raznolik, a ohranja ta občutek pozitivnosti in lahkotnosti. Nič ni na silo, vse prihaja iz mene – pa tudi iz ekipe, s katero ustvarjam. Je prostor za eksperiment, za rast. Slika z morja je dober uvod.
Kaj sledi pa po poletju?
Velik koncert v Gallusovi dvorani – zame največji do zdaj. In izid albuma. Res se veselim tega obdobja – polno je izzivov, a tudi priložnosti. Želim si, da moja glasba doseže čim več ljudi, ki v njej začutijo nekaj svojega. Predvsem bi si želel osvojiti oder Eme.
In poletje? Ga boste ujeli zase?
Poskušam si ukrasti kak dan v tednu. Vikendi so večinoma koncertni, ampak ja – morje bo. Vedno je. Poleti in v srcu.
S skladbo Slika z morja Gregor Ravnik odpira novo poglavje svoje glasbene poti. Slišati je bolj zračen, bolj groovy, a še vedno neizbrisno svojstven. To je skladba, ki diha. Skladba, ki valovi. Skladba, ki ti sede v telo kot maestral na obali. In skladba, ki poslušalcem sporoča: še je čas za sanje.
