Budimpeški romski orkester s prepletom romske gl. tradicije z evropsko klasiko

Poletno gledališče Križank je v petek, 22. avgusta v Ljubljani – v okviru 73. Ljubljana Festivala – zaživelo v edinstvenih zvokih, ki združujejo temperament, eleganco in vrhunsko glasbeno virtuoznost. Na gala koncertu ene najbolj prepoznavnih in cenjenih orkestrskih zasedb na evropski glasbeni sceni – Budimpeškega romskega simfoničnega orkestra, je imelo občinstvo priložnost doživeti edinstven glasbeni repertoar, ki je bil tokrat razdeljen na dva dela.

Štirideset let tradicije

Budimpeški romski simfonični orkester, ustanovljen leta 1985 ob smrti legendarnega »kralja violine« Sándorja Járóke, danes šteje 100 članov in je največji romski orkester na svetu. Njegovo umetniško poslanstvo temelji na ohranjanju bogate romske glasbene dediščine, ki je prepletena z ljudsko pesmijo ter evropsko glasbeno zapuščino.

Orkester slovi po edinstveni metodi praktičnega učenja, osvojeni že v otroštvu, kar omogoča ohranjanje avtentičnosti glasbe ter hkrati daje prostor za svobodo in strast, s katero glasbeniki navdušujejo poslušalce na odru. Njegov ugled potrjujejo priznanja, kot so uvrstitev v Nevidni muzej madžarskega duha, status nacionalne nesnovne kulturne dediščine ter vpis v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji romski orkester na svetu. Med pomembne osebnosti povezane z orkestrom sodi tudi svetovno priznani madžarski pianist romskega rodu György Cziffra, obiskovalec njihovih vaj in kasnejši častni predsednik združenja.

Gala koncert Od Čardaša do valčka

Program koncertnega večera v Poletnem gledališču Križank je skozi 18 skladb (dvakrat po devet) predstavil preplet romske glasbene tradicije z evropsko klasiko. Na sporedu so bili madžarski plesi Johanna Brahmsa, Čardaš Vittoria Montij madžarska rapsodija Franza Liszta ter španski ciganski ples Mariana Marquineja.

Zaradi bogate operne zapuščine sta bili izvedeni uverturi iz opere Viljem Tell in Seviljski brivec Gioachina Rossinija ter operetna uvertura Lahka konjenica Franza von Suppéja. Posebno mesto ima suita iz opere Carmen Georgesa Bizeta, prav tako pa so bile izvedene Baletna sita Petra Iljiča Čajkovskega in dve polki Johanna Straussa mlajšega (Grom in strela ter Trič-trač polka).

Glasba kot način življenja

Vsak član Budimpeškega romskega simfoničnega orkestra je izkušen glasbenik in nosilec stoletja dolge tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Ta povezanost z dediščino in predanost glasbi se odražata v njihovih izvedbah. Na odru izkazujejo energijo in zbranost, ki jo mnogi opazovalci opisujejo kot posebnost. Njihova glasba presega zgolj umetniško izkušnjo ter deluje kot povezovalni element med kulturami in generacijami.

Edinstveni aranžmaji orkestra združujejo romsko folkloro in evropsko glasbo, kar ustvarja pristno in navdušujoče koncertno doživetje.