Eva Lorbek, tretjeuvrščena z letošnjih Melodij morja in sonca (MMS), se je iz Portoroža vrnila polna svežih vtisov. Z njo smo se pogovarjali o festivalskem dogajanju, njenem ustvarjanju in pesmi Šepet valov, ki nosi posebno sporočilo.
Val ponosa in hvaležnosti
MMS je za vami – kako danes gledate na festivalsko izkušnjo?
Ko danes pomislim na MMS, me preplavi val ponosa in hvaležnosti. Bila je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila – ne samo zaradi uvrstitve, ampak predvsem zaradi srčnih ljudi, ki sem jih tam spoznala. Stala sem na odru skupaj z velikima legendama slovenske glasbe, Daretom Kauričem in Otom Pestnerjem, kar je zame neprecenljiva čast. V srcu čutim globoko hvaležnost do vseh, ki so zame glasovali – brez vas ta zgodba ne bi bila tako čarobna. Hvala tudi vsem letošnjim tekmovalcem, ki smo drug z drugim delili solze, smeh in iskreno podporo. In predvsem – hvala mojemu možu Maticu. On je moj steber, moja inspiracija, moj veter v jadrih.
Ste imeli, preden ste stopili na oder Avditorija, kaj treme? Imate kakšen ritual, ki vam pomaga pred pomembnimi nastopi?
Vedno je prisotna tista zdrava trema – tista, ki ti pove, da ti je mar. Tokrat je bila to prav posebna energija, ko srce že komaj čaka, da se poveže s poslušalci. Moj ritual pred nastopi? Ples! Vedno. Tokrat sem zaodrje spremenila v mini plesni studio in zaplesala na pesem Boštjana Pertinača in skupine Avtomobili, ki so nastopili pred menoj. Bilo je sproščujoče, zabavno – in točno to, kar sem potrebovala, da stopim na oder z odprtim srcem.
Kateri poseben trenutek v festivalskem tednu vam bo najbolj ostal v spominu?
Najlepši del festivala zame ni bil samo oder, temveč vse vmes – vse tisto, kar se ne vidi pred kamerami. S sotekmovalci smo postali kot prava MMS družina. V dnevih priprav smo si bili opora, si brisali solze, se smejali do solz, dihali drug za drugega. V takšnem okolju rasteš – kot glasbenik in kot človek. To skupno srce MMS-a bo za vedno ostalo z menoj.
Sveži videospot za festivalsko pesem
Predstavili ste se s pesmijo Šepet valov, za katero ste besedilo napisali sami. Kaj želite z njo sporočiti poslušalcem?
Besede te pesmi so zelo osebne. Navdih sem črpala iz svojega dela – pojem na pogrebih, kjer večkrat videvam ljudi v trenutkih najglobljega žalovanja. Takrat ljudje pogosto iščemo oporo v naravi, v tistem tihem, večnem, kot so valovi morja. Šepet valov je prav to – nežna misel, da nikoli nismo sami v bolečini. Da narava sliši. Da obstaja tišina, v kateri najdemo moč. Pesem je nastala iz spoštovanja do vseh, ki so izgubili koga, ki so ga imeli neskončno radi.
Po festivalu ste predstavili videospot z zanimivimi prizori, npr. tudi pod vodo. Kako in kje je potekalo snemanje? Se je na snemanju morda pripetil kakšen zabaven, nenavaden dogodek?
Snemanje spota je bila posebna zgodba – intimna, ustvarjalna in tudi zabavna! Podvodne prizore sva z Maticem snemala kar sama, v domačem bazenu. Najina tiha junakinja je bila njegova babica, ki nama je z veseljem pomagala. Režijo in vizualno zgodbo spota je mojstrsko prevzel David Drenški – njegov občutek za estetiko in emocije je bil ključen, da smo lahko ustvarili nekaj, kar se gledalca resnično dotakne.
Zabaven trenutek?
Ko smo snemali prizore v morju, smo vsi morali stati v vodi – od mene pa do snemalca. Takrat se je, kot za hec, v vodi pojavilo največ meduz in malih rakcev. Medtem ko smo skušali ostati resni in ujeti ”umetniški kader”, so nas ti morski prebivalci veselo žgečkali. Rezultat? Neprecenljiv smeh – in nekaj spontanih, čudovitih posnetkov.
Katero pesem s festivala (poleg svoje, seveda) si te dni najpogosteje prepevate?
Če sem iskrena – vse! Na odrskih vajah sem z veseljem ostajala do konca in srkala vsak ton in zgodbo vsakega sodelujočega. Do finalnega večera sem poznala refrene vseh pesmi na pamet. In še danes jih prepevam – vsak dan. Vsaka pesem ima svoj čar, svojo moč in sporočilo. MMS mi je dal veliko – ne le spominov, ampak tudi glasbo, ki ostaja z menoj. Seveda pa še posebej čestitam vsem nagrajencem.
