Tiho se je poslovila zmagovalka drugega evrovizijskega festivala leta 1957 v Frankfurtu, nizozemska pevka Corry Brokken. Rodila se je 3. decembra 1932 v mestu Breda na Nizozemskem.
Njen oče je bil aktiven član nizozemske nacistične stranke in je bil po vojni obsojen zaradi kolaboracije z Nemci, kar je Corry na začetku kariere precej oviralo. Izučila se je za zobno asistentko in si s skromno plačo financirala šolanje petja. Glasbeni producentje so kmalu prepoznali njen talent in že 1954 je podpisala prvo pogodbo za nemško družbo Polydor.
Corry Brokken
Kot zastopnica Nizozemske je sodelovala že na prvem evrovizijskem festivalu v Luganu s pesmijo Voorgoed voorbij (Konec za vedno), največji uspeh pa dosegla naslednje leto v Frankfurtu z zmago s pesmijo Net als toen (Tako kot nekoč). Bistveno manj uspešna je bila na domačem terenu v Hilversumu leta 1958, saj je s pesmijo Heel de wereld (Ves svet) zasedla zadnje mesto. Je pa ena redkih izvajalk, ki so svojo državo zastopali tri leta zapored. Kasneje je posnela celo vrsto uspešnic, v spominu nizozemskih poslušalcev je ostala predvsem po priredbi pesmi Milord, ki jo je v originalu izvajala Edith Piaf. Veliko je nastopala na televiziji, poleg rodne dežele je bila zelo priljubljena tudi v Nemčiji.
Po koncu glasbene kariere pa se je odločila za popolno življenjsko spremebo. Pri 42 letih je začela študirati pravo in po diplomi delala kot odvetnica, kasneje tudi kot sodnica.
Zadnja leta je Corry Brokken živela odmaknjeno od javnosti in še vest o njeni smrti je dosegla medije šele tri dni po njej.
Na povabilo nizozemske televizije je vodila evrovizijski festival 1976 v Den Haagu in tako postala prva nekdanja zmagovalka, ki se je poskusila tudi v voditeljski vlogi (veliko kasneje so ji sledili Gigliola Cinquetti, Toto Cutugno, Marie N in Måns Zelmerlöw). Leta 1996 so ji podelili nacionalno glasbeno nagrado edison za življenjsko delo, z Evrovizijo pa je imela še zadnjič opravka leta 1997, ko je v Dublin sporočala glasove nizozemske žirije.
