Največja radikalna sprememba v evrovizijskem glasovanju po 1975
S temi pompoznimi besedami je EBU (Evropska zveza radiotelevizij) objavila spremembe v prezentaciji glasov, ki jih bomo prvič doživeli na letošnjem velikem evrovizijskem festivalu, ki bo tako kot leta 1975 potekal prav v Stockholmu, in sicer 10., 12. in 14. maja 2016.
Slovenske točke je nazadnje sporočila Tinkara Kovač.Evrosong je dolgo iskal ustrezen način za določanje zmagovalne pesmi: v prvih dvajsetih letih se je sistem glasovanja neprestano spreminjal. Leta 1975 so iznašli formulo 12-10-8 … 1, za katero se je zdelo, da je zmagovita in večna – posnemale so jo tudi mnoge oddaje, ki z evrosongom nimajo nobene zveze.
Seveda tudi ta sistem ni bil čisto zacementiran: spreminjala sta se število članov in sestava žirij, leta 1997 so v nekaterih državah uvedli telefonsko glasovanje, ki je nato postalo obvezno za vse, po ponovni uvedbi žirij 2009 pa so predvsem skušali čim bolj ustrezno pretvarjati rezultate strokovnih žirij in telefonskega glasovanja v enoten sistem.
Vendar pa je vse večje število glasujočih držav (okrog 40), očitno močno poenoten okus evropskih tv gledalcev, vse višji produkcijski nivo pesmi prineslo nepričakovano posledico: glasovanje, ki je bilo nekoč najbolj napet del prireditve, je postalo dolgočasno. Minili so časi, ko je Miša Molk leta 1988 kot zadnja sporočevalka glasov na vrh izstrelila Celine Dion ali 2003, ko je razlika med prvimi tremi skladbami znašala zgolj 3 točke (tudi tu smo imeli Slovenci prste vmes – veliko začimb je dodal zadnji sporočevalec glasov Peter Poles). Zadnja leta so zmagovale pesmi z veliko razliko, zmagovalec pa je bil znan že dolgo pred koncem : zmagovalca imamo, glasovati pa mora še 10 žirij! Dolgčas je največji sovražnik zabavne prireditve.
Švedski prireditelji so si tako zamislili nov način sporočanja točk, EBU in Referenčna skupina (njen član je tudi Aleksander Radić z RTV Slovenija) pa sta ga soglasno sprejela.
Kako bo torej potekalo sporočanje točk 14. maja letos v Stockholmu?
Ob vseh pozitivnih straneh tega sistema pa vendarle ne moremo mimo (vsaj
ene) nedorečenosti: Kaj se zgodi, če v neki državi televoting ali
glasovanje žirije iz kakršnega koli razloga nista veljavna? Pravila so
tu nekoliko nejasna: “Glasovanje žirije ne more nadomestiti telefonskega
glasovanja. Če v neki državi nimajo veljavnega telefonskega glasovanje,
bo rezultat le-tega izračunan na podlagi glasovanja gledalcev v
nekaterih vnaprej določenih državah.” V San Marinu zaradi majhnosti
države še nikoli niso izvedli veljavnega telefonskega glasovanja –
njihov rezultat bo torej umetno izračunan!? Pa smo spet pri
transparentnosti.
Voditelji bodo klicali v sodelujoče države in od tam bodo sporočili samo glasove strokovne žirije. Med tem bodo v računskem centru prešteli telefonske glasove po posameznih državah in jih za vsako pretvorili v običajen evrovizijski točkovni sistem. Te glasove bodo sešteli in te skupne rezultate televotinga bodo voditelji nato javno objavili v obratnem vrstnem redu. Tako bo dokončni zmagovalec dejansko znan šele, ko bodo objavljeni zadnji rezultati televotinga, saj lahko pesem, ki bi se uvrstila na prvo mesto telefonskega glasovanjav vseh državah, dobi kar 500 točk in se lahko vrstni red postavi na glavo.
V praksi je sicer težko pričakovati tako radikalne preobrate, vsaj simulacije s podatki iz zadnjih nekaj let kažejo tako: prvouvrščeni bodo še vedno isti, manjše razlike se lahko pojavijo le pri nižjih uvrstitvah (od 8. mesta navzdol). Zanesljivo pa bo padel rekord po številu točk, saj bodo le-te dvojne – zmagovalec 2016 jih bo dobil okrog 600.
Zdi se, da so torej Švedi vendarle iznašli toplo vodo in da bo glasovanje letos spet napeto do konca – to pa je bil tudi njihov glavni cilj, zato je v prid napetosti oddaje spremembe treba pozdraviti.
