Pisati o besedilih slovenskih popevk, ki so tekmovale na Emi 2006, je pravzaprav nesmiselno početje. Ob podrobni analizi za leto 2005 se je na koncu izkazalo, da se je pesem, ki je edina imela besedilo, v katerem ni bilo nobene slovnične ali pesniške napake, uvrstila na zadnje mesto.
Seveda pa je jasno, da pesem sestavlja poleg besedila tudi glasba, bistvena za razumevanje pa je včasih celo koreografija, kot nam lepo kažeta naslednja verza: pridi malo bližje, od tukaj pa še nižje. Res bo pomembno, kam bo ob tukaj pokazala pevka: na čelo, vrat, popek ali pa morda na gležnje?
Slovnica
Čeprav slovenščina nima tako natančnih pravil o pogojnikih kot angleščina, pa vendar glavni stavek v pogojniku zahteva, da je tudi predmetni odvisnik v pogojniku: Rad bi, da pozabim je napačno. Prav tako je treba pridevniške besede, ki so rabljene samostalniško, uporabiti v določni obliki: ko drug te zapusti.
Na splošno je sicer treba reči, da je v besedilih skladb za Emo 2006 manj grobih slovničnih napak kot v letu 2005. Žal pa izboljšana kohezivnost besedil (oblikoslovno in skladenjsko ujemanje) ne pomeni, da je boljša tudi njihova koherenca (tematska in smiselna povezanost). Nasprotno!
Medmeti
La la la, boom-bang-a-bang, ding dinge dong, diggi-loo-diggi-ley … Ti medmeti so svojim avtorjem celo prinesli zmago na evrovizijskem festivalu (vmes se kajpak znajde tudi kakšen manj uspešen nanana) in to lekcijo so slovenski tekstopisci dobro vzeli in v zakladnico Eme 2006 prispevali naslednje: tu da du (aha, aha), traj-na-ni-na-ni-na-ni-ne-naj, u la la la. Nekaj pa jih bodo najbrž še dodali izvajalci sami.
Rime
Med rimami Eme 2006 zmagujejo moške (seveda!) rime na –i, zlasti če pravim (zdi, tri, vrti, drvi, dlani, ti,vsi, smeji, hojladri, nori, temi, živi,oči, moči, skrbi, zbudi, zvoni, beži) dodamo še neprave z nenaglašenimi besedami (mi, bi, milosti in še bi lahko naštevali …).
Še najbolj izvirna je rima v verzih Brez sramu brez varnih zidov pred vsemi razsipam sol, ko ponos moj ostane gol. Kaj ti verzi pomenijo, sicer ni jasno, ampak važno je, da se rima. Pa še nasvet, če bi koga slučajno zamikalo, da bi prevajal svoje besedilo v angleščino: ‘polkaholic’ se sicer z asonanco morda res ujema s ‘harmonic’, le da se harmoniki v angleščini reče ‘accordion’.
Svoje mesto pa so na Emi 2006 našli tudi slovenski klasiki. Le kdo se ne spomni iz osnovne šole znamenitih Gregorčičevih verzov: temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav. Goriški slavček bo v počastitev stote obletnice svoje smrti znova zaživel na Emi: Najdi me v objemu trav in v neskončnih prostranstvih višav.
Metaforika
Izrabljenih metafor, metonimij in komparacij na Emi 2006 ni manjkalo. Čas, ki celi vse rane, zavijanje v celofan, ljubezen, ki je kot tanek led, pitje nasmeha z ustnic, harmonika, ki vnema, on, ki je kot hladen stroj, on, ki je sladek kot med v čaju, ogenj, ki ga ona prižiga v njegovih očeh – standardni repertoar vsakega festivala. To, da je v isti pesmi metaforično uporabljena ista beseda, a v dveh različnih pomenskih poljih (Ti mačka si prava / divjala sva kot pes in mačka), pa bi zlobneži imenovali pomanjkanje domišljije (ob tem pa še uporaba napačnega glagola ob frazemu), starejši literarni priročniki pa pesniška napaka. Najboljše pa so t.i. nadrealistične metafore (izraz smo uvedli v članku za Emo 2005 in pomeni metaforo, ki združuje nezdružljivo na tak način, da ni mogoče ugotoviti, kaj bi bilo tertium comparationis in s tem razvozlati pomena – rešitev bi bila morda taka, da bi nastopajoči žrtvovali enega plesalca ter ob izvajalca postavili avtorja besedila, ki bi po vsakem zapetem verzu razlagal, kaj je imel v mislih). Kot judov je poljub, poln vseh obljub, ta dotik med nama. Bogsigavedi, kaj judje/Judje obljubljajo, kadar se poljubljajo, če pa gre, kot sumimo, za Judežev poljub, pa ni jasno, kakšne obljube naj bi skrival – kolikor je nam znano, je Judež s tem dejanjem izdal Jezusa. Drugo nadrealistično metaforo smo že omenili pri rimah, tisto o razsipanju soli z golim ponosom. Za razlago verza iz naslova naše analize pa razpisujemo nagrado: CD-single Sanomi skupine Urban Trad (Belgija 2003, 2. mesto). Nagrada je primerna, saj gre za edino pesem v zgodovini evrovizijskega festivala, ki je zapeta v fantazijskem jeziku – jeziku, ki ne pomeni prav ničesar.
P.S.: Vsi citati so iz pesmi, ki so bile izvedene na Emi 2006. Iz katere pesmi je kateri od citatov, pa bo moral vsak bralec ugotoviti sam, saj se še vedno držimo načela, da se greh pove, grešnika pa ne.
