Naša ekipa se je v preteklosti kar nekajkrat dotaknila kakovosti slovenskih besedil na Emi. Ko je razpisna komisija določila, da morajo biti vsa besedila na Emi 2005 v slovenščini, je s tem napravila veliko uslugo – angleščini. Gremo po vrsti …
Na Emi 2005 tako nismo slišali nobenih nepravilnosti, okornosti in neumnosti v Shakespearjevem jeziku, ampak so vse napake in neumnosti ostale prihranjene za jezik Prešerna in Cankarja. Tako se brani naša samobitnost!
|
Slovenska slovnica je najbrž res težka in nekaterih reči se očitno ne da naučiti:
… ne ustavljaj moj svet …
… nič mi ne reci …
… ne dam objem …
Zanikani povedek v slovenščini zahteva predmet v rodilniku, ne tožilniku!
… dam moje sanje, dam moj nasmeh …
Če je osebek (v tem primeru ‘jaz’) lastnik stvari v predmetu (v tem primeru sanj oz. nasmeha), potem je treba uporabiti povratni svojilni zaimek ‘svoj’!
… ko zavre v nama kri …
Hudo je, ker pozna slovenščina šest sklonov in je treba znati obliko vsake besede v vsakem sklonu. Mestnik osebnega zaimka midva je ‘naju’ (nama je oblika za orodnik). Je pa treba priznati, da je v nekem drugem besedilu ta oblika uporabljena pravilno, in 50-odstotna uspešnost je pohvale vredna. Ni pa problematična samo slovnica, včasih so težave že z izbiro prave besede.
… tvoje okove razdrobim …
Nekaj razdrobimo takrat, kadar hočemo imeti majhne delčke (in potem z njimi nekaj početi). Če nas manjši delci ne zanimajo, ampak se hočemo nečesa le znebiti, je dovolj, da stvar zdrobimo.
… prste k sebi in ne hodi mi blizu … bolje zate, da sem nedotaknjena …
Nedotaknjena je tista, ki se je še nihče ni dotaknil. Če pa se je kdo hoče dotakniti, pa mu ona tega ne pusti, potem je zanj nedotakljiva (in šele če jo uboga, tudi nedotaknjena, ampak tega si je sama kriva).
… zopet bom prišla tam, kjer tedaj sem hotela proti vetru.
Prislovno določilo ob povedku ‘bom prišla’ mora odgovarjati na vprašalnico kam, ne kje – torej ‘tja’.
Z literarnega stališča se večina pesnic in pesnikov besedil odločno odvrača od klasike k izrazito modernistični poeziji. Prešeren je res pisal večinoma ženske rime, sodobni tekstopisci pa prisegajo na moško (podrobnejša empirična raziskava bi bila potrebna, da bi ugotovili, ali prevladujejo rime na –i ali na –o). Morda je pa tako celo bolje, saj se poskusi z žensko rimo ne obnesejo najbolje. Vreme – dileme kajpak ni rima, ker je v prvem primeru e širok, v drugem pa ozek. Pa še moška rima je lahko težavna: verz pridi, da konec bo iskan se morda res rima z dan, ampak pomena pa nima.
Postmodernistični postopki so pustili sledi tudi v besedilih. Nekateri se naslanjajo na Župančiča: Tiho, neslišno prikradel se je mrak /…/ zaspan je moj korak. Drugi se ne zadovoljijo s citatnostjo na ravni sloga, ampak uporabijo motivne citate celo iz svetovne književnosti: Kot mlad vojak na straži zruši most moje nežnosti. (Petronij: Satirikon, zgodba o efeški vdovi).
Od ostalih modernih literarnih smeri je treba omeniti še ekspresionizem (aha, ne ne, la la la), predvsem pa nadrealizem in njegovo najpogostejšo metaforo – katahrezo. Ta je v starih poetikah sicer veljala za pesniško napako (združevanje logično nezdružljivih elementov v metafori), nadrealizem pa jo je povzdignil na najvišji prestol: bolj ko so si združeni pojmi vsaksebi, bolj se zaiskri. Nosim v dlaneh ogenj, ki še vedno praznih rok ostaja sam …
Praviš: se ves kič na svetu ne blešči tako, venera da prebledela bo.
To je res prava nadrealistična noč bliskov. Ob takih mojstrovinah zdravorazumska preprostost verza Konec zime bo prinesel pomlad, vredna vremenske napovedi dr. Andreja Velkaverha, čisto zbledi.
Prvo nagrado pa odneseta verza:
Daj, zveži mi roke, da se utopim,
naj v tvojem naročju v lažeh izkrvavim.
Pa kaj bo zdaj, utonil ali izkrvavel? Mogoče pa mu bo najdražja še zavezala vrv okrog vratu, da bo ja držalo …
Opomba: Iz katere je kakšen citat skladbe morate ugotoviti sami, saj se držimo pravila: Greh se pove, grešnika pa ne.
