Mar Slovenija res nima možnosti za uspeh, ker smo majhni? 2. del

Tekmovanje za pesem Evrovizije ponuja eno redkih priložnosti, da se vsakega izmed nacionalnih jezikov sliši domala v vsaki evropski državi, sploh zadnja leta, ko je število držav udeleženk preseglo številko štirideset. In kje je tukaj Slovenija?

“Mislim, da se tu ponuja priložnost za razvoj multikulturnosti, a kot
poudarja Miša Molk, gre “pri Evrosongu za sožitje narodov oziroma
izvajalcev za odrom in ne na njem. Takrat je pač treba igrati na vse
gole. Danes, ko je mnogo več suverenih jezikov v Evropi, se mi zdi mnogo
bolj zanimivo, če se predstavnice posameznih držav uveljavljajo v
svojem jeziku, pa četudi gre za tekmovanje.”

Marko Mesojedec

“Sam sicer ne bi bil tako črnogled, a se do določene mere strinjam s Kranjčevo, ko pravi, da, “če bomo otroku omogočili, da bo slišal in videl svoj prvi jezik tudi v takih okoljih, npr. v gledališču, na razstavi, v knjigi, potem se bo lažje identificiral z njim in ga ohranjal. Če tega vhodnega podatka ne bo in bo zanj prvi jezik prisoten samo v družini, potem se lahko zgodi, da bo ta prvi jezik sčasoma postal drugi, dokler ne bo popolnoma izginil iz njegove zavesti.” Da se to ne bo zgodilo, morajo tako umetniki, pisci in nenazadnje tudi glasbeniki pokazati odgovorno ravnanje s tem, da uporabljajo slovenski jezik povsod, kjer je to mogoče. In če ga tekmovalci na Evrosongu lahko, zakaj ga potem ne bi?,” se v drugi točki  (2.2.) diplomske naloge sprašuje Marko Mesojedec.

Azerbajdžan je lanko leto prvič gostil evrovizijski izbor.Foto: Alesh Maatko

“Poleg dejstva, da v zadnjih letih na tekmovanju za pesem Evrovizije
slišimo vse manj nacionalnih jezikov, Evrosong sproža še eno polemiko,
saj se zadnja leta širi vse bolj proti vzhodu in ob tem se nekateri že
sprašujejo, kje je meja med Evropo in Azijo?

Že dolga leta je kamen
spotike tudi Izrael. To spominja na geopolitično vprašanje, saj se tudi v
nekaterih evropskih organizacijah srečujejo s podobno dilemo. Ozemlje
nekaterih članic teh organizacij namreč sega na azijsko celino.

“Obstaja
/…/ Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ima med
petinpetdesetimi članicam tudi bivše sovjetske republike, kakršni sta na
primer Gruzija in Kazahstan. Umestno je torej vprašanje: kje se Evropa
pravzaprav neha?,” se sprašuje Debeljak.

Marko Mesojedec

“Drži sicer dejstvo, da z uporabo enega izmed evropsko bolj razširjenih jezikov, denimo angleščine, izvajalec določene države postane bolj razumljiv širšemu občinstvu, čeprav je prevod iz prvotnega, nacionalnega jezika, včasih prav porazen. Nekaterim tekmovalcem, morda tudi slovenskim, se zdi uporaba nacionalnega jezika na tekmovanju preveč omejujoča in se zato zatečejo k drugemu, ponavadi angleškemu jeziku. Veliko držav se torej odloči, da svojo pesem zapoje v angleškem jeziku. To predvsem velja za države jugovzhodne Evrope, medtem ko Španija in Francija skoraj vedno ostajata pri španščini oziroma francoščini. Pogosto iz ust tekmovalcev, ki prihajajo iz glede na število prebivalcev manjše države, tudi Slovenije, slišimo pripombe, da nimamo možnosti za uspeh, ker smo majhni in nas v slovenskem jeziku nihče ne bo razumel, a Debeljak opozarja, da “maloštevilen narod ni isto kot majhen narod. Še več: narod je majhen natančno do mere, do katere ne verjame v lastne ustvarjalne potenciale in v bogastvo lastnega kulturnega izročila.” Dokler torej ne zaupamo vase, nam ne pomaga niti angleščina. Debeljak ob tem poudarja tudi, da je “slovenščina torej več kot le jezik, ki ga po naključju govorimo. Ko se zanemarja, omalovažuje ali krši njena javna uporaba, gre v izgubo nek kompleksen simbolni svet, v izgubo gre posebna resnica kolektivne mentalitete.“

Gruzijski predstavnik na ESC 2012 v Bakuju.Foto: Alesh Maatko

Evrovizija.com predstavlja diplomsko delo Marka
Mesojedca Pomen in vloga nacionalnega jezika na Izboru ze pesem
Evrovizije.

Diplomsko delo predstavljamo v več delih ter v
skrajšani verziji …

Pomen in vloga nacionalnega jezika na Evrosongu; predstavitev

Jezik bistveno ne vpliva na končno uvrstitev na Evrosongu; 1. del

Mar res Slovenija nima možnosti za uspeh, ker smo majhni? 2. del

“Tudi na Evrosongu denimo nastopajo omenjena Gruzija, poleg nje tudi Armenija in Azerbajdžan. Zdi se, kot da se države zahodne Evrope bojijo vzhodnih konkurentk. Zibelko Evrosonga namreč predstavljajo prve in sedaj jim ta primat prevzemajo države jugovzhoda. V tem pogledu je evrovizijski položaj zahodnih držav podoben tistemu, ki ga opisuje Debeljak, ko govori o strašni asimetriji evropske identitete in pravi, da “je zahodna Evropa še vedno družina zase, ločena od ostalih ljudstev celine.” A namen mojega diplomskega dela ni razpravljati, kdo sodi na evrovizijski oder in ali je strah zahodnih držav na mestu, zato bom to vprašanje pustil ob strani. Se mi pa zastavlja vprašanje, ali sodelovanje novih držav na tekmovanju, kot so denimo Armenija, Azerbajdžan in Gruzija, res prispeva k spoznavanju in sprejemanju različnosti jezikov, ko pa njihovi predstavniki nastopajo v angleščini.“

Prihodnjič si bomo ogledali, kdaj in kako uspešni so bili naši predstavniki na izboru za pesem Evrovizije, upoštevajoč dejstvo, da so se predstavili tako v slovenskem kot angleškem jeziku.