Evrovizija 2025: Občinstvo lahko pričakuje nastope, kakršnih še ni videlo
Delovno mravljišče v ESC dvorani
Do 69. evrovizijskega tekmovanja v Baslu nas loči le še nekaj tednov. Pred tednom dni, 7. aprila, so oder v dvorani St. Jakobshalle že zavzeli delavci in stroji, kot pravijo organizatorji pa gradnja največjega glasbenega odra poteka po časovnici, tako da zaenkrat ni nobenih neprijetnih presenečenj. Sodeč po predstavitvi organzatorjev se nam 13., 15. in 17. maja obeta prav poseben evrovizijski dogodek.
Kaj vse je še mogoče?
“V dvorani St. Jakobshalle se že oblikuje prizorišče, prav tako že odštevamo do prvega polfinala, saj so do njega ostali le še štirje tedni,” so povedali na posebnem novinarskem srečanju, kjer so še dejali, da letošnja Pesem Evrovizija prehaja na višjo raven tako glede nastopov 37 sodelujočih držav kot tudi glede uvodnih in vmesnih nastopov.
“Vse to omogoča zelo vsestranski oder in eden najsodobnejših sistemov razsvetljave. Občinstvo lahko pričakuje nastope, kakršnih na tekmovanju za Pesem Evrovizije še ni videlo. Prestopamo ustvarjalne in tehnične meje ter premikamo meje v smislu, kaj vse je dejansko mogoče izvesti v živo na odru,” je na novinarskem srečanju namignil Yves Schifferle, vodja programa.
“Naš cilj je ustvariti revolucionarno odrsko zasnovo oziroma takšno izkušnjo, kakršne na Evroviziji še nismo videli. Zaradi ‘potopitvene’ postavitve odra bo občinstvo lahko postalo del tekmovanja kot še nikoli prej.” Scenograf Florian Wieder
Razvoj Evrovizije skozi čas
Pesem Evrovizije se je od skromnih začetkov leta 1956 tehnično močno razvila. Prva izdaja v švicarskem Luganu je bila preprosta, z radijskim prenosom in minimalno televizijsko produkcijo, saj je le sedem držav nastopilo v živo z orkestrom. Slika je bila črno-bela, zvok pa mono. V 60. letih so uvedli barvno televizijo, kar je prineslo živahnejšo izkušnjo, a še vedno so prevladovali orkestri in preprosti odri. V 70. in 80. letih so začeli eksperimentirati z naprednejšimi kamerami in razsvetljavo, kar je omogočilo dinamičnejše posnetke, ne nazadnje pa tudi uporabo brezžičnih mikrofonov. V devetdesetih je Evrovizija začela postopoma uvajati digitalno snemanje ter telefonsko glasovanje. Čeprav je bila večina prenosa še vedno v standardni ločljivosti (SD), se je kakovost slike in zvoka bistveno izboljšala.
Po letu 1999 se močno povečajo odri, izbori se selijo v dvorane, uvedejo LED-zaslone in kompleksne svetlobne efekte. Leta 2008 so prvič uporabili visokoločljivi HD-prenos. Danes Evrovizija uporablja najsodobnejše tehnologije, kot so 4K/8K prenosi. Iz radijskega eksperimenta je tako Evrovizija prerasla v tehnološko dovršen spektakel, ki vsako leto premika meje produkcije.
