Eva Boto 10 let po Bakuju: Takrat nisem niti vedela, kaj pomeni ta glasbeni svet

Eva Boto, pevka, radijska voditeljica in ljubljenka občinstva, letos praznuje deseto obletnico svoje glasbene kariere, ki se je začela, ko je leta 2012 kot 16-letnica s pesmijo Verjamem zastopala Slovenijo na velikem evrovizjskem odru v Azerbajdžanu.  “Pravzaprav se mi zdi, kot da se je vse zgodilo včeraj in ne pred desetimi leti. To so bile moje otroške sanje, si pa nisem mislila, da se bo vse zgodilo tako hitro. Želja je bila res ogromna, prav spomnim se, kako sem mami leto pred tem, ob gledanju finalnega nastopa Maje Keuc rekla, da bom naslednje leto jaz stala na tistem odru. In res sem. Jaz sem samo pela in verjela. Ko gledam nazaj, ne bi nič naredila drugače, ker se zavedam, da je vse moralo biti tako, kot je bilo,” je v uvodu dejala Eva Boto, ki bo deseto obletnica praznovala z glasbenim koncertom.

Prva desetletka se mi zdi, glede na to, da vas spremljam že od šova Misija Evrovizija, kot da se je zgodila včeraj. Kaj pa vam?
Tudi meni. Ne morem verjeti, da je že deset let od začetka moje glasbene poti in od evrovizijskega odra, kjer sem kot 16-letna punca stala na velikem odru v Bakuju in živela svoje otroške sanje.

Kako drugačna je danes 26-letna Eva, če jo primerjava s 16-letnico?
Visoka sem še vedno 180 centimetrov, tu se ni kaj dosti spremenilo. (smeh) Največja razlika je predvsem v tem, da nisem več otrok. Takrat nisem niti vedela, kaj pomeni ta glasbeni svet, niti mi ni bilo jasno, kaj točno si želim. V teh letih sem nabrala nemalo izkušenj, spoznala ogromno novih ljudi, začela delati s svojo ekipo, z bandom, predvsem pa zdaj gledam na stvari popolnoma drugače, kot takrat.

Največja razlika je predvsem v tem, da nisem več otrok.

Kako danes gledate na šov Misija Evrovizija in seveda na vaš nastop v Bakuju?
Iskreno, še zdaj se čudim sama sebi, kako sem to izpeljala pri rosnih šestansjtih. (smeh) Če bi zdaj še enkrat šla na Evrovizijo, sem prepričana, da bi mi bilo težje. Ko si otrok, se verjetno ne obremenjuješ z določenimi stvarmi, ker ti tako ali tako nič ni jasno. Jaz sem takrat samo pela in verjela, ta izkušnja pa bo zagotovo ostala ena izmed najlepših v mojem življenju.

Kako zelo pa ste se glasbeno spremnili v teh desetih letih?
Že to, da glasbo, ki jo izvajam na odru, čutim čisto drugače, kot pred leti. Mislim, da so mi vse dosedanje izkušnje pomagale, da se v glasbi lahko izražam drugače, čutim več svobode, samozavesti, hkrati pa mi je bolj jasno, kaj si želim.

To so bile moje otroške sanje, si pa nisem mislila, da se bo vse zgodilo tako hitro.

Če se ne motim boste desetletko okronali s prav posebnim koncertom, kjer boste predstavili vse tisto, kar vas dela srečno?!
Tako, pravzaprav s štirimi koncerti. Začeli smo v Begunjah, potem v Žalcu in Mežici, mini turnejico 10letke pa zaključimo v četetek, 7. aprila v Siti teatru v Ljubljani, kjer se bomo sprehodili od Evrovizije do Popevke, Melodij morja in sonca, preobrazb iz Znanega obraza, z nami pa bosta tudi dva prav posebna gosta, ki sta močno povezana z mojo dosedanjo potjo.

Kaj pa vas osrečuje, ko niste vpeti v medijski svet?
Hm, mene lahko osreči že najmanjša pozornost, če je ta iskrena. Sicer pa Lucky, kdo pa drug. (smeh)

Veliko kolegice (glasbenice) so v tem času postale mamice. Kako daleč pa ste tukaj, glede na to, da ste srečno zaljubljena?
Vse ob svojem času. (smeh)

Lani ste nastopili na festivalu MMS … je kakšen festival planiran tudi v letošnjem letu?
Trenutno so plani drugje, zato gredo festivali zaenkrat na stranski tir, bodo pa zagotovo še kdaj na mojem seznamu v prihodnosti.

Je še kar se glasbe tiče pri vas kakšna neizpolnjena želja?
Želja in ciljev je še ogromno, trenutno pa si želim biti osredotočena na ta tu in zdaj, na trenutni proces ustvarjanja in nastopanja na odrih in v tem uživati.

Če sva začela z desetletko pa tudi končajva. Kje se vidite čez deset let?
Joj, ne me tega spraševat. (smeh) Ne znam si stvari splanirati niti za en teden vnaprej, kaj šele za deset let. (smeh) Seveda se vidim v glasbi, vidim se na odrih, kaj pa bo življenje prineslo, pa se pustimo presenetiti.