Simon Rosc preseneča: njegova nova pesem razkriva, zakaj je vse farsa
Farsa je mešanica klubskega popa
“Vse je le farsa!” v svoji novi skladbi prepeva Simon Rosc, ki se vrača z udarnim singlom o odnosih, v katerih videz pogosto preglasi resnico.
Farsa pa ne išče žalosti v melanholiji, temveč jo prevede v energijo – zgodbo o lažnih pričakovanjih, preračunljivih odnosih in sodobnih iluzijah zapakira v nalezljive latino ritme ter pokaže, da razočaranje ne potrebuje vedno počasnega tempa in težkih akordov.
Kaj ja glasbena farsa?
»Farsa je zanimiva mešanica klubskega popa s primesmi španskih ritmov, kastanjet, kitar, dubstepa in balkanskega pridiha. Gre za svež veter na slovenski glasbeni sceni in glede na trenutno ponudbo precej drzno pesem,« odgovarja Simon, ki je podpisal besedilo, glasbo pa je ustvaril njegov dolgoletni sodelavec Željko Mladenović.
Pesem na prvi pogled govori o ljubezni in odnosih, v katerih iskrenost vse pogosteje nadomeščajo pričakovanja, preračunljivost in vnaprej pripravljene vloge. A hkrati odpira tudi širše vprašanje časa, v katerem živimo: ali je farsa postala del vsakdana – ne le v odnosih, temveč tudi v medijih, na družbenih omrežjih in v načinu, kako predstavljamo sami sebe?
»Vpliv družbenih medijev je ogromen. Na vseh področjih ustvarjajo pričakovanja in ideale, ki so pogosto nerealni. Še posebej v ljubezni, kjer bi morali biti odnosi najbolj iskreni – saj gre za to, da se drugemu odpreš in ga spustiš v svoje življenje. A pogosto se to spremeni v iskanje pogojev: ali oseba izpolnjuje določene kriterije, kaj lahko ponudi in katere ‘okvirčke’ zapolnjuje.« Simon Rosc
Klubski video ritmi
Izdajo skladbe FARSA spremlja tudi videospot produkcije Sviglo Production, ki je tokrat zasnovan kot energičen performans. V ospredju so ples, gibanje in vizualna dinamika, ki sledijo močnemu latino melosu in klubskemu ritmu skladbe.
V videospotu Simona Rosca prvič vidimo tudi v plesni vlogi, kar hitro sproži vprašanje, ali je morda tudi sicer plesalec. Na to se nasmeji in odkrito prizna, da mu je bil prav ta del snemanja največji izziv.
»Ena stvar je poslušati to glasbo, nekaj povsem drugega pa nanjo plesati – jaz res nisem profi plesalec. Učenje koreografije je bil že kar podvig, še večji pa je bil trenutek, ko moraš vse skupaj združiti s petjem in nastopom. Večkrat smo morali ponavljati, ker sem vmes ali pozabil peti ali pa sem pel in popolnoma izgubil korake,« je v smehu povedal Simon.
