Bojkot Evrovizije 2026: Natalija Gorščak (RTV SLO) odkrito za BBC

Daniel Rosney je za britanski javni servis BBC pripravil nov podkast, ki ga je tokrat v celoti posvetil Evroviziji. V epizodi z naslovom Kako bo bojkot držav vplival na tekmovanje Pesem Evrovizije? ponuja poglobljeno analizo posledic aktualnega dogajanja ter odpira ključna vprašanja o prihodnosti največjega glasbenega spektakla.

Bojkot petih držav

Radiotelevizijske hiše iz Nizozemske, Irske, Islandije, Španije in Slovenije bojkotirajo Pesem Evrovizije 2026, ker na njem sodeluje Izrael. Viri znotraj izraelske radiotelevizije ocenjujejo, da so pozivi k izključitvi neutemeljeni, organizatorji pa vztrajajo pri politični nevtralnosti dogodka. Bojkot je sprožil eno največjih kriz v več kot 70-letni zgodovini Evrovizije. Ključno vprašanje ostaja še vedni opdrt, in sicer kako bo odsotnost nekaterih držav vplivala na potek (in verodostojnost) tekmovanja.

Natalija Gorščak pojasnjuje

To vprašanje je izpostavil tudi voditelj Daniel Rosney, ki je v uvodu podkasta BBC k pogovoru povabil predsednico uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak. Ta je v pogovoru znova odprla občutljivo temo politizacije Evrovizije ter se pri tem ustavila tudi pri sodelovanju Ukrajine v letih 2016 in 2022, ki po njenem mnenju ponazarja, kako težko je v praksi ločiti glasbo od političnega konteksta.

Majhna države brez velike diaspore

“Smo majhna država z dvema milijonoma prebivalcev in brez velike diaspore. To pomeni, da nimamo veliko glasov po Evropi. Če želimo priti v finale, moramo imeti res odlično pesem,” je dejala Gorščakova, ki je dodala, da to ni bistvo odločitve. Ključno je bilo lansko dogajanje: “Pesem Izraela ni bila neposredno politična, bila pa je simbolna. Tudi izvajalka je bila simbolna. Za nas je izraelski nastop povedal vse. Še vedno menimo, da je bil političen – tudi če po pravilih EBU ni bil.”

Prav ta občutek dvojnih meril je sprožil burne odzive javnosti: “Takoj po tem smo dobili veliko protestov evrovizijskih oboževalcev, ki so menili, da ne bi smeli stati na istem odru z Izraelom. Pritisk je bil velik.” RTV Slovenija je o tem razpravljala interno, a na koncu sprejela jasno odločitev: “Ker je Izrael ostal v tekmovanju, smo se odločili, da ne bomo del držav, ki bodo sodelovale,” je povedala predsednica uprave RTV SLO.

Primer Ukrajine 2016 in 2022

Evrovizija vztraja pri sloganu “United by Music (Združeni v glasbi)” in formalni politični nevtralnosti. A praksa kaže drugačno sliko. Glavni argument tistih, ki zahtevajo izključitev Izraela, je precedens z Rusijo. Po invaziji na Ukrajino je EBU Rusijo izključil, njene medije pa suspendiral. Nekaj mesecev kasneje je Ukrajina zmagala s pesmijo, ki je postala simbol odpora.

Gorščakova je do takšnega razvoja dogodkov kritična. Opozarja, da se politični aktivizem na odru ne bi smel tolerirati: “Če si žrtev, bodo vsi glasovali zate. Je to pošteno do odličnega izvajalca iz, recimo, Velike Britanije, ki potem ostane neizbran le zato, ker stoji nasproti ‘žrtve’?” Spomnila je tudi na leto 2016, ko je Ukrajina zmagala s pesmijo o deportaciji Krimskih Tatarov – takrat je osebno opozorila producente na napetosti, a je nihče ni jemal resno. Danes je situacija podobna, odgovorov pa še vedno ni.

Kdaj se je zgodil prelomni trenutek?

Prelomni trenutek se je zgodil decembra 2025 na generalni skupščini EBU. Predstavniki nekaterih javnih radiotelevizij so v Švico prišli z jasnim ultimatom – če Izrael ostane del Evrovizija 2026, se bodo umaknili. EBU je skušala zaostrene razmere umiriti s predlogi reform, ki naj bi tekmovanje znova utrdile kot »praznik glasbe in enotnosti«. A ključnega koraka ni bilo: o izključitvi Izraela sploh niso glasovali. Razplet je bil zato neizbežen. Nizozemska, Irska, Islandija, Španija in Slovenija so napovedale bojkot – in Evrovizijo potisnile v eno največjih kriz v njeni zgodovini.

Nastanek Evrovizije leta 1956

V nadaljevanju pogovora je dr. Barbara Avereiro-Leon, strokovnjakinja za filmsko in vizualno kulturo, opozorila na mit o nastanku Evrovizije. “Čeprav radi verjamemo, da je bila ustvarjena za združevanje narodov po drugi svetovni vojni, je bila realnost drugačna – šlo je za tehnološki eksperiment.”

Vendar pa se je v 70 letih razvila v najmočnejše orodje t. i. ‘mehke moči’ .. namreč, kar se zgodi v Evropi, se zrcali na Evroviziji. Ko so razpadale Sovjetska zveza in Jugoslavija, se je spreminjal zemljevid tekmovanja. Danes se ta zemljevid znova spremnija …

Je to prvi bojkot?

Zgodovina pozna nekatere odmevne bojkote, kot recimo:

• 1969: Avstrija bojkotira Madrid v protest proti Francovemu režimu.
• 1975: Grčija bojkotira tekmovanje zaradi turške invazije na Ciper.
• 2012: Armenija se umakne iz Azerbajdžana zaradi ozemeljskih sporov.

Toda kot poudarja zgodovinarka športa dr. Heather Dichter, bojkoti redko prinesejo takojšnje politične spremembe. V športu so države Commonwealtha leta 1977 s sporazumom Gleneagles prenehale tekmovati z apartheidsko Južno Afriko, a to ni končalo apartheida. Bojkoti so predvsem sporočilo domači javnosti in vladi.

Koliko gledalcev še ostane?

Za konec je zgodovinar dr. Dean Vuletić opozoril, da bo letošnji izbor na Dunaju precej manj živahen. Manjkajo ključni igralci:

• Irska: Sorekorderka po številu zmag.
• Nizozemska: Ena od ustanovnih članic (od 1956).
• Islandija: Država z največjim odstotkom gledanosti (skoraj 90 %).
• Slovenija: Soseda in pomembna kulturna partnerica gostiteljice Avstrije.

Brez Rusije je Evrovizija že izgubila ogromen del občinstva. Z novim valom bojkotov se pojavlja nevarnost, da tekmovanje ne bo več dojeto kot praznik, temveč kot poligon za politična obračunavanja.

Celoten podkast, ki ga za BBC podpisuje Daniel Rosney, lahko v celoti poslušate na tej povezavi.