V sredo, 8. julija, je bilo v središču Ljubljane še posebej nostalgično, saj so s Kongresnega trga že zgodaj popoldne, ko je potekala vaja, odzvanjale zimzelene popevke. Mnogo bolj slavnostno pa je bilo nekaj ur pozneje, ob 21. uri, ko se je ob visokem jubileju enega osrednjih skladateljev slovenske popevke, Mojmirja Sepeta, zgodil izjemen koncert.
Pogled z gradu, Poletni nokturno, Frnikule za Franeta, Janžev vrh, Ljubljanske razglednice, Brez besed, Poletna noč in Zemlja pleše je le nekaj melodij, ustvarjenih izpod rok slavljenca, ki se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepimi skladbami. Te se nas še danes globoko dotaknejo. Predvsem pa so ganljive njegove pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je Mojmir Sepe tesno sodeloval.
In ganljiv je bil tudi večer, ki ga je povezovala prva dama nacionalne televizije Miša Molk, ki nas je skozi besedo popeljala skozi Mojmirjevo življenje, ki je bilo prepleteno predvsem z glasbo.
Mojmir Sepe je za svoje delo prejel več nagrad, med njimi nagrado Franeta Milčinskega Ježka za opus šansonov, nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo in leta 2010 Kozinovo nagrado DSS za zaokrožen opus. Ob tem pa seveda ne moremo mimo dejstva, da je v nacionalnem radijskem arhivu shranjenih 235 Sepetovih del za zabavni revijski orkester in 40 del za plesni orkester. Ravno zaradi tega glasbenega prispevka ga štejemo med skladatelje, ki so v slovenski zabavni glasbi pustili trajne
sledi.
Seveda pa so bili tu še Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija, Patrik Greblo, Eva Hren in Nina Strnad ter Klemen Golner in Tomaž Gajšt, ki so vsak po svoje poskrbeli, da so pesmi iz bogatega zaklada slavljenca zaživele v vsej svoji veličini. V glasbenem večeru smo tako lahko na edinstven način slišali naslednje melodije: Frnikole za Franeta, Začnimo z bluesom, Pogled z gradu, Med iskrenimi ljudmi, Rdeča žoga, Utrinek, Janžev vrh, Nekoga moraš imeti rad, Brez besed, S teboj, Nekoč bo, Medved Bojan, Uspavanka za Lano, Poletna noč, Ko gre tvoja pot od tod, Črni klavir, Ljubljanske razglednice, Vzameš me v roke, Jesenska Tiho melje mlin spomina in Zemlja pleše.
In mnogim se je, tako kot Zemlji, plesalo še dolgo noč, ko so v naših ušesih odzvanjale nepozabne njegove popevke! Vse najboljše in hvala za vse izjemne melodije, maestro Mojmir Sepe.
