MMS

Največje nezmagovalne uspešnice MMS: pesmi, ki živijo še danes

Tukaj je tudi Ribič, ribič me je ujel

Alesh Maatko 02. 7. 2026

6 min branja

Festival Melodije morja in sonca je v skoraj petih desetletjih ustvaril bogato glasbeno zakladnico, iz katere so se rodile številne zimzelene uspešnice. Mnoge med njimi sicer niso osvojile festivalske zmage, a so zato osvojile nekaj veliko dragocenejšega – srca poslušalcev. Prav marsikdo danes sploh ne ve, da so nekatere najbolj priljubljene slovenske skladbe svojo pot začele prav na odru obmorskega festivala, ki že od leta 1978 vsako poletje združuje najboljše melodije, morje in nepozabno festivalsko vzdušje. Zato se ozrimo v bogato zgodovino festivala in obudimo spomin na nekaj največjih in najbolj odmevnih melodij, ki še danes zvenijo sveže.

Nezmagovalne uspešnice

MMS 1978–1988

Majda Sepe – Ribič, ribič me je ujel (1978)
New Swing Quartet – Ljubim te, Slovenija (1980)
Hazard – Kopalnico ima (1981)
Elda Viler – Osliček (1981)
Gu Gu – Riba smrdi pri glavi (1985)
Agropop – Živele Slovenke (1987)
Obvezna smer – Maj (1987)
Simona Weiss – Reci mu veter (1988)

Majda Sepe – Ribič, ribič me je ujel

Začetek zgodbe festivala Melodije morja in sonca si je skoraj nemogoče predstavljati brez legendarne Majde Sepe. Na premierni festivalski izvedbi leta 1978 je s skladbo Ribič, ribič me je ujel, pod katero sta se podpisala Mojmir Sepe in Gregor Strniša, osvojila tretjo nagrado občinstva. Čeprav ni zmagala, je pesem hitro prerasla festivalske okvire in postala ena najbolj priljubljenih melodij v zgodovini MMS. To potrjuje tudi posebno priznanje za najbolj priljubljeno skladbo festivala, ki ga je prejela leta 1982. Še danes velja za eno tistih brezčasnih pesmi, ki jih poslušalci takoj prepoznajo in z veseljem zapojejo.

Hazard – Kopalnico ima

Skupina Hazard je v začetku osemdesetih let sodila med najbolj priljubljene slovenske zasedbe. Po odmevnih nastopih na Slovenski popevki in Jugoviziji je leta 1981 prvič stopila tudi na oder Melodij morja in sonca, kjer je predstavila danes že kultno skladbo Kopalnico ima. Čeprav naslov zveni hudomušno in nekoliko nenavadno, pesem v resnici pripoveduje o večni resnici – da do ženskega srca vodi več kot ena pot. S svojo nalezljivo melodijo, duhovitim besedilom in prepoznavnim hazardovskim zvokom je skladba hitro prerasla festivalske okvire ter postala ena najbolj prepoznavnih uspešnic slovenske pop glasbe.

Agropop – Živele Slovenke

Ko je leta 1984 bolj za šalo kot zares nastala skupina Agropop, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih zasedb. Pod vodstvom Aleša Klinarja, avtorja številnih domačih uspešnic, med njimi tudi legendarne Samo milijon nas je, je skupina v 16 letih delovanja kar osemkrat nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Čeprav jim festivalska zmaga ni bila usojena, so se kar trikrat uvrstili na drugo mesto – s skladbami Živele Slovenke (1987), Vrni mi morje, moje dekle (1992) in Zaplešimo po mizah (1996). S svojo nalezljivo energijo, humorjem in nepozabnimi nastopi so vedno poskrbeli za pravo festivalsko vzdušje, dvakrat pa so prejeli tudi nagrado za najboljši nastop (1987 in 1997 za skladbo Pojdi z nami). Zanimivost: prav ime festivala je navdihnilo naslov njihovega prvega albuma Melodije polja in sonca (1984), ki je postal ena najbolj prepoznavnih plošč slovenske zabavne glasbe.

MMS 1989–1999

Agropop – Tam na morju mene ljubca čaka (1989)
Pop Design – Nekoč bom zbral pogum (1989)
Helena Blagne in Don Juan – Adijo, piši mi (1989)
Pop Design – Pokliči me nocoj (1992)
Irena Vrčkovnik – Zaljubljena v Portorož (1992)
Dominik Kozarič – Reka luči (1993)
Helena Blagne – Bodi srečen bambino (1993)
Napoleon – Vrni se (1993)
Halo – Anita ni nikoli (1996)
Faraoni – Sem takšen (ker sem živ) (1996)
Miran Rudan – Poletja ne bo (1997)
Vili Resnik – Ko vrbe jokajo (1997)
Jan Plestenjak – Stari nono (1998)
Victory – Hočeš me ali nočeš me (1998)
Nuša Derenda – Boginja (1999)

Pop Design – Pokliči me nocoj

Če bi lahko s čarobnim telefonom poklicali v leto 1992, obstaja velika verjetnost, da bi iz radijskega sprejemnika zaslišali uspešnico Pokliči me nocoj. Skupina Pop Design je z njo na Melodijah morja in sonca ustvarila eno največjih slovenskih pop uspešnic devetdesetih let, ki je hitro osvojila radijske valove in plesišča. Frontman zasedbe je bil takrat Vili Resnik, ki je nekaj let pozneje Slovenijo zastopal tudi na Pesmi Evrovizije. Zaradi velike priljubljenosti je skladba dobila še angleško različico z naslovom Somebody Called Me Tonight, kar je dodatno potrdilo njen potencial tudi zunaj slovenskega prostora.

Dominik Kozarič – Reka luči

Ko je Dominik Kozarič leta 1993 na odru Melodij morja in sonca predstavil skladbo Reka luči, jo je občinstvo najprej spoznalo v počasnejši, izrazito baladni različici. Glasbo in aranžma je ustvaril Sašo Fajon, besedilo pa je napisal kar Dominik sam. Pravi razcvet je pesem doživela šele v plesni priredbi, ki je postala ena največjih slovenskih pop uspešnic devetdesetih let in zaznamovala radijske valove. Dominik Kozarič je bil tedaj eden najprepoznavnejših domačih pevcev, po večletnem življenju na Kanarskih otokih pa se je znova vrnil na slovenske glasbene odre.

Napoleon – Vrni se

Skupina Napoleon velja za prvi pravi slovenski boy band v času samostojne Slovenije. Širšo prepoznavnost je osvojila prav na festivalu Melodije morja in sonca leta 1993 z romantično balado Vrni se, ki je napovedala uspešno glasbeno pot zasedbe. V naslednjih letih so nizali uspešnice, kot so Bodi moja, Hočem te nazaj in Le tebe želim si, velik odmev pa je dosegla tudi skladba Prosim, ostani, s katero so leta 1997 nastopili na Emi. Napoleon je zaznamoval domačo pop sceno devetdesetih let in ostaja sinonim za začetek obdobja slovenskih fantovskih skupin.

Halo – Anita ni nikoli

Ko so leta 1996 moči združili Danilo Kocjančič, Zdenko Cotič, Jadran Ogrin in Tulio Furlanič, je bilo skoraj samoumevno, da bo nova skupina Halo svojo pot predstavila tudi na Melodijah morja in sonca. S skladbo Anita sicer niso osvojili festivalske zmage, so pa ustvarili eno najbolj prepoznavnih slovenskih pop uspešnic devetdesetih let. Pesem, v kateri je glavni vokal odpel Tulio Furlanič, je hitro postala njihov zaščitni znak in ostaja največji hit skupine. Po treh letih je Tulio zapustil zasedbo, Halo pa je z novima članoma Freddyjem Poljšakom in Giulijem Rossellijem deloval vse do leta 2004.

Faraoni – Sem takšen (ker sem živ)

Faraoni sodijo med najuspešnejše izvajalce v zgodovini festivala Melodije morja in sonca. Veliko nagrado so osvojili kar trikrat – leta 1992 s skladbo E tristemente, leta 1994 z uspešnico Mi ljudje smo kot morje in leta 1997 s pesmijo Kar je res, je res. A med njihove največje festivalske bisere spada tudi skladba Sem takšen (ker sem živ), ki sicer leta 1996 ni zmagala, vendar je v interpretaciji Slavka Ivančića prerasla tekmovalni okvir in postala ena najbolj prepoznavnih pesmi njihove bogate kariere. Še danes velja za skladbo, ki odlično povzema značilen mediteranski zvok Faraonov in ostaja nepogrešljiv del njihovega koncertnega repertoarja.

Miran Rudan – Poletja ne bo

Miran Rudan je glasbeno pot začel že v osemdesetih letih kot član zasedb Moulin Rouge, Rendez-Vous in Pop Design, nato pa se je leta 1990 podal na uspešno samostojno kariero. Istega leta je kot član skupine Pepel in kri spremljal italijanskega zvezdnika Tota Cutugna ob njegovi zmagi na Izboru za Pesem Evrovizije v Zagrebu. Nekaj časa je nastopal pod imenom Miran Rudan Band, leta 1997 pa se je na festivalu Melodije morja in sonca predstavil s skladbo Poletja ne bo. Čeprav ni posegla po festivalski zmagi, je s svojo prepoznavno melodijo in Rudanovo interpretacijo postala ena njegovih najbolj priljubljenih poletnih uspešnic.

Nuša Derenda – Boginja

Čeprav mnogi mislijo, da se je zgodba Nuše Derenda na Melodijah morja in sonca začela leta 1999, je na festivalski oder prvič stopila že leto prej kot debitantka s skladbo Preveč zaljubljena. Leta 1999 pa je sledil njen pravi preboj. S pesmijo Boginja, prvo, ki jo je zanjo ustvaril avtorski tandem Matjaž Vlašič, je osvojila drugo nagrado občinstva in potrdila, da sodi med najobetavnejše pevke svoje generacije. Uspeh je bil še toliko večji, saj je le mesec dni prej na Slovenski popevki za skladbo Vzemi me veter prejela prvo nagrado strokovne žirije. V naslednjih letih je Nuša Derenda postala ena najuspešnejših slovenskih festivalskih izvajalk – zmagala je na Emi, Slovenski popevki (po izboru žirije in občinstva) ter tudi na Melodijah morja in sonca.