MMS 2026: Balladero odkrito o sindromu vsiljivca, ljubezni in posebnem nastopu

Ko se v Portorožu zaslišijo prve melodije festivala Melodije morja in sonca, je jasno, da je poletje pred vrati. Tudi letos bo Avditorij Portorož v soboto, 4. julija, prizorišče ene najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih prireditev. Festival, ki je prvič zaživel leta 1978, že desetletja bogati slovensko glasbeno zakladnico z novimi poletnimi uspešnicami. Te se vsako leto pridružijo zmagovalnim skladbam in številnim zimzelenim melodijam, ki še danes ostajajo nepogrešljiv del poletnega glasbenega utripa.

MMS 2026

Na 45. festivalu Melodije morja in sonca se bo v tekmovalnem programu predstavilo 14 izvajalcev. Na portalu Evrovizija.com jih bomo, kot je že v navadi, predstavili enega za drugim. Kot peti se bo na odru predstavil Balladero, ki bo občinstvu zapel skladbo Za naju. Pod pesem se podpisuje kot avtor glasbe in besedila, z njo pa bo skušal navdušiti tako občinstvo kot strokovno žirijo.

Kdo je Balladero?

Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, prekmurskega kantavtorja, pevca in pianista. Z edinstvenim avtorskim slogom uspešno združuje klavirski pop, udarne rockovske rife in prefinjene avtorske klavirske balade, v katerih vestno in zavestno prepleta prekmursko melanholijo. Že v otroštvu ga je navdušilo cerkveno petje s starimi starši in od tam dalje ga je glasbena pot vodila do šolanja na Tech Music Schools v Londonu. Do sedaj je izdal tri albume: Club Deuce, Perfect You in Neon Srce, pri katerih je sodelovala vrsta mednarodnih producentov in glasbenikov iz studiev od Münchna do Berlina in Miamija.

Na festivalu Melodije morja in sonca je leta 2024 s skladbo Kantina prejel nagrado MMS Bodočnost, letos pa stavi na latino obarvano Za naju.

Za naju

Predstavljajte si, da imate na promenadi v Portorožu velik oglasni pano, na katerem lahko zapišete le en stavek. Kaj bi na njem pisalo pred MMS 2026?
»Ljubezen je moč.« … ali pa »Na morju spet … Balladero s številko pet!« (smeh)

Če bi morali vašo skladbo predstaviti nekomu, ki je še ni slišal, brez da bi omenili glasbo, besedilo ali naslov – kako bi jo opisali?
Skladba »Za naju« je kot skrivnostna, zasanjana ljubezenska zgodba, ki nas z lahkotnim zanosom zaziba in povabi v globine srca in duše.

Vsaka pesem ima svoj značaj. Če bi bila vaša skladba oseba, kakšna bi bila in kaj bi počela na poletni večer v Portorožu?
Morska deklica, ki radostno plava in brezskrbno prepeva v lesketu z zlatimi sončnimi zahodi obsijanega morja.

Ali se je med nastajanjem pesmi zgodilo kaj povsem nepričakovanega, kar je pomembno zaznamovalo njeno končno podobo?
To, da je dokončno nastala prav v času prijav na MMS. Ni nastajala z mislijo, da bi jo prijavili na festival, potem pa se je nekako vse časovno poklopilo. Tudi pri aranžmaju smo se med ustvarjanjem odločili, da je skladba dovolj festivalska, zato smo jo prijavili. Najbrž si je spet zaželela malo morja in sonca, saj je navdih zanjo prišel med prelepim poznopoletnim vikendom, ki sva ga z mojo drago preživela na Obali. Morda pa je najbolj nepričakovano to, da sem jo tokrat napisal na »špansko« kitaro, čeprav tudi na tem festivalu ostajam za klavirjem.

Kaj razkriva MMS pesem?

Katera je bila prva oseba, ki je slišala pesem, in kakšen je bil njen iskren odziv?
Prva je osnutek te skladbe slišala moja draga Erika. Že na začetku ji je bila všeč melodija, čeprav besedila sprva ni razumela. Mislim, da ji je skladba hitro prirasla k srcu. Upam, da bo tako tudi pri občinstvu ter poslušalkah in poslušalcih.

Kaj o vas razkriva ta pesem?
Mogoče malo drugačen, bolj strasten temperament z veliko romantike, a tudi s ščepcem plesnega ritma. Seveda pa ostajam zvest svojemu prepoznavnemu kantavtorskemu slogu.

Melodije morja in sonca že nosijo v sebi morje in sonce. Če bi lahko festivalu za en dan dodali še tretji element, kateri bi to bil in zakaj?
Ljubezen. Ne zgolj tista romantična, ampak ljubezen do vsega, kar nas dela bolj človeške. Mislim, da lahko v tem norem svetu, v katerem živimo, zares stavimo le nanjo. In na empatijo, medsebojno razumevanje ter človečnost.

»Če bi bila moja pesem razglednica iz Portoroža, bi jo poslal svojim dragim prednikom. Na njeno zadnjo stran bi zapisal: “Hvala za vse sončne trenutke. Še vedno sijejo v mojem srcu!” Na Obalo me veže veliko lepih spominov iz otroštva, ko smo letovali v Portorožu, obiskovali (disko) večere v Avditoriju, nekajkrat pa sem z dedkom odšel tudi v Strunjan. Tam sva vsako jutro pred zajtrkom opravila obvezni sprehod – od jutranje maše v tamkajšnji prelepi cerkvici do klifov Belega križa in zaslužene Cockte v baru ob solinah.«

Priprave in nastop

Koliko je pri pripravah na festivalski nastop prostora za spontani trenutek in koliko za natančen načrt?
Pripravljam se karseda poglobljeno in natančno, a na odru potem pustim prostor tudi navdihu. Če se počutim dobro, si dovolim tudi kak trenutek spontanosti več. Tak nastop vseeno zahteva veliko osredotočenosti na izvedbo. Še največji izziv je prepustiti se trenutku, da res nastopi tisti magični trenutek, ki ga prineseta glasba in nastop v živo. Iskreno mislim, da skladbe svojo pravo podobo v živo dobijo šele, ko jih nekajkrat izvedeš pred občinstvom, a tudi tak nastop ima svoj čar, saj gre za premiero. Zato je pomembno, da skrbno poskrbiš za pravi »kroj« izvedbe, potem pa se prepustiš trenutku. Da te ponese kot pravi poletni morski val …

Če bi lahko na svoj nastop povabili katerokoli glasbeno osebnost iz preteklosti ali sedanjosti, da bi si ga ogledala iz prve vrste, kdo bi to bil?
Uh. Iskreno, sem kar perfekcionist. Hitro me prime potreba po tem, da se v prisotnosti glasbenih kolegov malo »zategnem« oziroma preveč zresnim. Zato v prvi vrsti raje ne vidim glasbenic ali glasbenikov. Raje vidim 20 kamer kot dva glasbena kolega. (smeh) Če pa že, bi bil zelo vesel svojega prvega učitelja klavirja, pokojnega izjemnega prekmurskega pedagoga, šansonjerja in skladatelja Aleksandra »Šanjija« Vlaja. Še najraje pa vidim razpoložene, nasmejane obraze, ki se preprosto prepustijo glasbi in uživajo. Na prejšnjem MMS-u sem na primer tik pred nastopom uzrl Erikino sodelavko, kar me je skoraj malo »iztirilo«, saj je nisem pričakoval v prvi vrsti … a po »štiri, tri, dva … ena« je zazvenela glasba in vse je bilo v redu. To je čar glasbe – da te prenese iz prostora in ponese v druge dimenzije, kjer pozabiš na vse okoli sebe ter preprosto uživaš.

Če bi po nastopu od občinstva slišali le en sam stavek, kakšen odziv bi si najbolj želeli?
»Lepa pesem, lep nastop.« Sicer pa mi največ pomeni, ko v občinstvu vidim zadovoljne obraze, ki uživajo v glasbi. Pesmim je treba pustiti njihov prostor in si ne pripisovati preveč »zaslug«, saj mislim, da pesmi zgolj prinašajo svoja sporočila skozi nas, ustvarjalce, in skozi glasbo. Največji izziv je zato, da se jim ne postaviš na pot, ampak preprosto ujameš tisti magični trenutek, ko pesem na neki način zapoje (iz) tebe.

Pričakovanja pred nastopom

Ne glede na rezultat – kaj bi bil za vas popoln razplet festivala Melodije morja in sonca?
Meni je v veselje že samo sodelovati na festivalu z najdaljšo neprekinjeno tradicijo pri nas, sploh ker imam to čast že drugič v dveh letih. Na prejšnjem festivalu se je vse lepo razpletlo, saj sem prejel nagrado MMS Bodočnost, zadovoljen pa sem bil tudi s svojo sproščeno izvedbo, kar mi je najpomembnejše. Tokrat si znova želim predvsem dobrega nastopa in lepih občutkov. Festival je res odlično organiziran, zato se veselim vseh trenutkov druženja v odlični družbi in ob dobri glasbi. Glasbe namreč ne dojemam kot tekmovanja, zato bom najbolj zadovoljen, če mi bo uspelo občinstvu v Avditoriju in pred televizijskimi zasloni čim bolj pristno predati sporočilo ter čustva skladbe »Za naju«.

Predstavljajte si, da bo nekdo čez deset let znova odkril vašo skladbo z MMS 2026. Kaj bi si želeli, da bi ob njenem poslušanju začutil oziroma odnesel s seboj?
Predvsem si želim, da bom čez deset let še vedno prisoten na glasbeni sceni in da bo takrat kdo začutil željo, da bi mojo glasbo slišal tudi v živo. Naslednje leto bom praznoval 15 let ustvarjanja. Če bo ob četrt stoletja mojega delovanja ta skladba koga pritegnila k nadaljnjemu raziskovanju moje diskografije in obisku koncertov, bo moj trud poplačan. Kar zadeva samo skladbo, pa bom vesel, če bo v njej začutil moč ljubezni in strasti – tako do ustvarjanja kot do glasbenega izvajanja.

Za konec nam zaupajte še to: kaj lahko občinstvo 4. julija pričakuje od vašega nastopa na odru MMS 2026? Lahko razkrijete vsaj eno podrobnost, zaradi katere bo vaš nastop nekaj posebnega?
Na odru bom tudi tokrat seveda s svojim klavirjem in glasom. Letos pa bomo nastopu ob glasbi, ki je že sama po sebi nekoliko drugačna – saj sem klavirski kantavtor s precej netipičnim slogom – dodali vsaj eno »posebnost«. Odličnim glasbenicam in glasbenikom MMS benda pod vodstvom Tomija Puriča se bova namreč pridružila z violinistko Mihaelo Peca. Dvojina zaznamuje že naslov skladbe, zato se je zdelo primerno, da jo prenesemo tudi na oder.