Prihaja valentinovo, ko se bo v Kulturnem domu Šoštanj v organizaciji Društva Zabava zgodil koncert za vse zaljubljene v življenje ter njegove radosti. V nedeljo, 16. 2. 2025, ob 18.00 se bo Maja Keuc s svojo koncertno turnejo »Maja z zmaji« ustavila tudi v Šoštanju. Na odru se ji bo pridružil Otroški pevski zbor OŠ KDK Šoštanj, s katerim bosta skupaj zapela nekaj novih skladb.
Evrovizijsko leto 2011
Priljubljena slovenska pevka se je širši publiki prvič predstavila leta 2010 na tekmovanju Slovenija ima talent, že leto kasneje pa je zastopala Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije v Nemčiji. Tam je s skladbo Vanilija (ang. No one) zasedla eno izmed naših boljših uvrstitev na tem tekmovanju, nato pa se preselila v tujino, od koder se je vrnila v času epidemije ter pri nas znova pričela ustvarjati slovensko glasbo.
Nov album Sončnice
V maju 2024 je tako izdala pop album Sončnice, na katerem so vse pesmi posnete v slovenščin, ta pa zajema tako balade, kot tudi živahne pesmi, prav vse pa prežemajo kvalitetna besedila in občutek svobode. Glasbe vsekakor ne dela zaradi pohval in njen album tako ne išče pozornosti, saj s svojimi izkušnjami predobro pozna svet pop glasbe in ga obvlada. »Maja z zmaji se igra,« pravi ena izmed njenih novih skladb. S čim pa se igra, smo jo povprašali v času priprav na omenjeno koncertno turnejo po osnovnih šolah, ki sicer predstavlja njen drugi uradni del.
Nov glasbeni izziv
Maja, kaj Vas je prineslo iz tujine nazaj v Slovenijo? Kako ste se odločili ponovno posneti album v slovenščini?
V bistvu je bil tak splet okoliščin, da sem na začetku pandemije na dan, ko so se zaprle meje prišla v Slovenijo, misleč, da bo bom tam ostala tri tedne. Nato se je nas švedski studio zaradi razmer zaprl in primorani smo bili na delo od doma. No, delo od doma se je potegnilo v dve leti in jaz sem ostala tudi brez stanovanja na švedskem. Potem pa sem zopet začutila domač utrip in postalo mi je jasno, da si svoje življenje želim nadaljevati tukaj. Prvič me je poklicala tudi slovenščina in v njej sem videla nov glasbeni izziv. Pa sem pričela pisati album.
Bi Maja, ki se je v času covida po osmih letih vračala iz tujine nazaj v Slovenijo, verjela, da bo to pomenilo tudi več kot uspešno vrnitev nazaj na slovenske odre?
Niti približno. Že ko sem odšla na študij v tujino, sem se pripravila, da me bodo vsi pozabili v roku enega leta. Tako, da sem v resnici publiki zelo hvaležna, da so tako toplo sprejeli mojo vrnitev.
Se je Vaše dojemanje, v katerem jeziku se lažje glasbeno in nasploh izražate, od takrat spremenilo?
Bila so obdobja. Na začetku sem bila tako prežeta s tujo glasbo, da sem želela početi samo to in sem to v tujini tudi počela celih 8 let. Potem pa se mi je skozi to izkušnjo razvila posebna ljubezen do domovine in tudi veliko bolj sem jo pričela ceniti. Ker mi je glasba v svojih dvajsetih omogočila, da sem videla kar nekaj sveta, sem lahko iz prve roke dobila občutek kako je zares tam zunaj in sem ugotovila, da nam je v marsikaterem pogledu v Sloveniji izjemno lepo. Sploh za splošno kakovost življenja. Zdaj sem se na slovenščino tako navadila, da bi potrebovala nekaj časa, da bi zopet lahko pisala v angleščini.
Iskreno o albumu
Album Sončnice je na prvi posluh svoboden in sproščen, a skozi prispodobe v skladbah hitro spoznamo njegov globok pomen. Poslušalca tako razume v težkih časih, hkrati pa ga pusti optimističnega za prihodnost. Kako Vam je uspelo vse to združiti v paket?
Takšna sem sama. Znam biti lahkotna in sproščena, včasih pa sem tudi zelo reflektivna in resna. Mislim, da je v življenju v vsem najbolje iskati ravnovesje.
Katera izpoved poslušalcev o poslušanju Vašega albuma se Vas je v zadnjem času najbolj dotaknila?
Najbolj mi je ostal v spominu par, ki se je na našem koncertu zaročil, ko je slišal pesem Sama sva kriva. Po koncertu sta mi povedala, da sta leta hodila na terapije za pare, potem pa sta slišala to pesem in jima je naredilo tisti „klik“ v glavi, da sta se zopet videla in začutila. Ta zgodba se me je še posebej dotaknila.
Kdo so zmaji, o katerih prepevate v Vaši pesmi Zmaji, ki je jedro celotnega albuma?
Zmaji so pogosto prikazani kot mogočna in nevarna bitja, ki obvladujejo naravne sile, kot so ogenj, veter, viharji ali voda. V mnogih kulturah so predstavljeni kot nepremagljive sile narave, ki jih je treba premagati ali obvladati. Ta motiv se pogosto uporablja za simboliziranje notranjih preizkušenj, ki jih mora junak, v primeru pesem, jaz, mi ljudje, prestati.
Kako se danes »razumete« z njimi?
Danes se z njimi bojujem mnogo manj in za krajši čas. Poskušam se čim bolj osredotočiti na tisti zaklad, ki ga varujejo. To so izkušnje, ki človeka najbolj bogatijo.
O evrovizijskem popotovanju
Kako dojemate razlike med poslušalci 13 let nazaj, ko je nastala Evrovizijska skladba Vanilija, ter današnjimi časi? Kdaj je bilo bolj zahtevno ustvarjati glasbo?
Mislim, da je danes težje delati glasbo, ker živimo v takšni poplavi informacij, da se je glasba skoraj že razvrednotila, pa tudi časa in miru imamo vedno manj. Redko kdo sploh posluša cele albume, hkrati pa brez njih ne moremo začutiti in spoznati artista. Hkrati ni bilo nikoli toliko možnosti v tehničnem smislu. Glasbo lahko delamo praktično iz dnevne sobe. Kaj pa vem… Iskreno se skušam osredotočati na rešitve in tisto dobro kar je. Svet se je vedno spreminjal in se zmeraj bo. Iti moramo naprej.
Bi ponovili nastop na Evrosongu? Kaj se bi moralo zgoditi, da bi ga?
Morala bi v tem videti nek smisel in zgodbo. Kar tako pa zagotovo več nebi šla, ker sem to že doživela in je bilo krasno.
Kakšni so-člani benda / so-nastopajoči so otroci? Lahko morda delite kakšno anekdoto iz priprav na to turnejo?
Otroci prinašajo igrivost in tisto čisto energijo, kjer pesmi dobijo čisto nov pomen. Zazvenijo še bolj iskreno in epsko. Na Zmaje so bili že vsi navajeni, ko smo slišali še Labirint in Sončnice pa so nam šle vsem kocine pokonci.
Ste bili sami del otroškega zbora v otroštvu? Prav predvidevamo, če rečemo, da ste imeli vedno solo?
Najprej sem pela v Carmini Slovenici in pa seveda v OŠ pevskem zboru. Bi se zlagala, če bi rekla, da se že pri zelo zgodnjih letih ni videlo, da me glasba zanima in da na tem nekaj je. Umiram od smeha, ko gledam posnetke iz svojega otroštva, ko me je oče snemal kadar sem se zaprla v omaro in si naredila iz nje oder in zelo resno nastopala pred kamero. Koncerte sem prirejala tudi na naši ulici, ko sem iz hiše privlekla glasen kitarski ojačevalec in mikrofon in potem so me morali vsi sosedje poslušati. Res so bili prizanesljivi.
O prihajajočih koncertih
Kako sami ohranjate otroka v sebi?
Če celo življenje ostaneš kreativen, te za otroka v sebi ne rabi skrbeti. Kreativni pa smo lahko praktično z vsem. Izjemno pomembno se mi zdi, da kreativnost ljudje ohranjamo celo življenje, saj menim, da nas to dela žive in čile.
Ste že bili kdaj v Šoštanju? Kakšna je vaša prva asociacija nanj?
Iskreno, mislim, da bo to prvič.
Katerega obiska koncerta pa se letos sami najbolj veselite?
Čisto vsak bo poseben, ker bodo ob meni zmeraj drugi otroci in bo izkušnja zmeraj drugačna. Se pa zelo veselim ambienta v Žički Kartuziji, ker mi je zelo ljuba lokacija in se tam odvijajo magični koncerti.
Je pri Vas valentinovo vsak dan ali ga praznujete le enkrat letno?
Pri nas je Valentinovo vsak dan, kajti življenje je potrebno praznovati.
Pripravil: Marko Potočnik, Društvo Zabava
