Katarina Habe zase pravi, da je večna iskalka. Rada se bliža jedru svoje osebnosti in s spreminjanjem same sebe širi svojo zavest ter s tem živi na polno. Brezpogojno sprejema življenje v vseh svojih odtenkih in se vsakega trenutka zaveda, predvsem pa žari. Od radosti. Zase in za vse druge. Najbolj ustvarja na področju, ki ji je najbližje – z glasbo kaže ljudem pot in sije svojo luč.
Kdaj ste prvič začutili ljubezen do glasbe?
Mislim, da se z ljubeznijo do glasbe rodiš. Nikoli nisem o tem razmišljala, enostavno sem samo od nekdaj čutila, da je glasba moj Svet. Odkar pomnim, so v meni zveneli zvoki in melodije. Od malega sem bila obdana z glasbo in oči nam je s sestrama zvečer igral na kitaro. Kot majhna sem bila na koncertih njegovih zborov, orkestrov, obkrožena z najrazličnejšimi glasbenimi žanri. Ko sem gledala očija, kako komponira, sem ob tem risala krompirčke, ki so bile moje note. Moje življenje je od nekdaj zvenelo v glasbi in z glasbo.
Od vaših pesmi se me je najbolj dotaknila Začarana. Povejte mi kakšno zanimivo zgodbo o njej.
Začarana je bila ustvarjena na čudovito čutno besedilo Miše Čermak. Rok Golob, avtor večine skladb Katrinas, je na podlagi njega ustvaril melodijo in aranžma, čeprav je bil običajen vrstni red ustvarjanja Katrinas najprej glasba in aranžma in potem besedilo. Z Mišo je bilo super sodelovati, saj je začutila našo energijo in jo prelila v besede. Tudi za Mišo so besede čarobno zveneče, zato smo se lahko tako odlično ustvarjalno prepletli.
Najdi me
V soju žarkov prebudila bom srce,
sprala bolečino, ki jo pustilo tvoje je ime.
Z dihom vetra bom napolnila telo
in objela mavrico, ki mi ponuja jo nebo.
Najdi v krošnjah me dreves
in začuti igro nebes.
Najdi me v objemu trav
in v neskončnih prostranstvih višav.
In ko enkrat veter bo razpihal prah,
ki si ga grobo posul,
misleč, da skriješ z njim poraz.
Hrepenenje tlelo bo, ti tlel boš z njim.
Raje utonil si v vsakdan, kot da srce bi
prebudil in živel.
Najdi v krošnjah me dreves
in začuti igro nebes.
Najdi me v objemu trav
in v neskončnih prostranstvih višav.
Katrinas. (2015). Žarki za srce. [[samozal.] Katrinas].
Vaša skladba Najdi me je zelo izpovedna. Kako (dolgo) je nastajala?
Najdi me je moje avtorsko delo in ko jaz ustvarjam, se glasba enostavno zlije skozme, zraven pa pride sporočilo, o čem bo govorila. Sploh »mistične« skladbe se rodijo v trenutku, potem pa gre za proces, ki je včasih krajši, pogostokrat pa precej dolg. Včasih samo ena beseda ne zveni prav in je treba iskati, piliti, preoblikovati, dokler se ne ustvari sinhrona celota. Hvaležna sem, ker sva z Rokom tako odlično sodelovala, da je enostavno aranžmajsko slišal, kar sem v sebi slišala tudi jaz. To je pravi blagoslov.
Evrovizijski nacionalni izbor in Katarina Habe
Katarina Habe je na evrovizijskem nacionalnem izboru prvič nastopila leta 1997, in sicer s Korakom v dežju. Avtorja glasbe sta Primož Peterca in Rok Golob, ki je tudi avtor aranžmaja, besedilo pa je prispevala Katarina. Kot članica skupine Katrinas pa je kasneje na EMI sodelovala še trikrat: leta 2002 s komadom Ocean (Rok Golob/Marija Trampuž/Rok Golob), 2004 s pesmijo Živa (Rok Golob/Katrinas, Štefan Miljevič/Rok Golob), 2006 pa s skladbo Najdi me (Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob).
Na nacionalnem evrovizijskem izboru ste (s Katrinas) sodelovali trikrat, zadnjič leta 2006. Česa vas je, če se ozrete nazaj, ta festival naučil, tudi za življenje?
Predvsem tega, da je treba slediti klicu in biti tisto, kar si. Katrinas se nikoli nismo namensko odločale za festivale, temveč smo, ko se je rodila določena skladba, enostavno vedele, kaj je naslednji korak. Še posebej čaroben spomin je nastop na EMI z Najdi me, ko sem bila visoko noseča s prvim sinom. Prav vsaka izkušnja na EMI je bila svojevrstna, vendar nas je tudi pri tem vodilo naše načelo – deliti z drugimi lepoto stvarstva preko glasbe v prepletu treh vokalov. Ocean, Živa in Najdi me – vse tri naše Evrovizijske zato niso tipično evrovizijske, temveč z dušnim pečatom Katrinas.
Kateri so vaši najslajši spomini na Slovensko popevko, na Ljubljanski grad, na ljubljanske Križanke?
Slovenska popevka je Katrinas odprla vrata v medijski svet, za kar smo zelo hvaležne. Najlepši spomini so na Ljubljanski grad in na zmago z Letim. Letim je čisto posebna zgodba. Takratna zasedba – Eva Hren, Marija Kavčič, takrat Trampuž, in jaz smo tako močno verjele vanjo, da nas Rok ni mogel prepričati, da ta skladba ni tipična popevka. Tako zelo smo v sebi vedele, da mora na Popevko. Popolnoma smo verjele vanjo. Besedilo zanjo je ustvaril Primož Peterca. Sam nastop je bil čista transcendenca – me, simfonični orkester in Rok kot dirigent smo stopili v flow in samo leteli. Ko smo pele, je pihal veter in čutile smo prisotnost Evine mami, ki je pred tem umrla. Z besedami se težko opiše – enostavno smo vsi skupaj leteli na krilih sanj v posebnih dimenzijah zavesti. Ko je Jure Robežnik podelil nagrado za najboljšo skladbo, je rekel Roku, da bo ta skladba postala evergreen – in prav je imel. (nasmeh) In še vedno z Letim Katrinas letimo in se prepletamo med sabo in med Svetovi.
Kateri vaš komad najbolje opisuje oziroma ponazarja, kako vi dojemate ljubezen?
Težko bi izbrala samo eno skladbo, saj je v vsaki delček moje duše; nekatere zelo čutno zemeljske, druge strastno ognjevite, nekatere valujoče in druge leteče. Vse to je zame Ljubezen, ki jo doživljam kot alkimijo feniksovega preobražanja in vračanja k sebi. Če pa se moram že odločiti za eno, bi izbrala Valovanje, saj govori o Ljubezni Enosti. Govori o ljubezni do vsega, kar obstaja in ostaja zapisano v zvenu zvokov stvarstva. Kot pravim v tekstu: »Moj dom so zvezde, ljubezen in svetloba, trenutki večni in ljudje, ki so srečni.«
Ste tudi odlična besedilopiska in soavtorica številnih uspešnih popevk. Verjetno bi bile te manj globoke, če bi bila vaša življenjska pot lažja?
Verjetno res. Je že tako, da so oči, ki žarijo v veselju, hkrati oči, ki so veliko prejokale. Sem odprta knjiga. Kdor me želi začutiti, me bo začutil v mojih besedilih in glasbi. Ko se srce odpre, zapoje svojo pesem in se poveže z drugimi srci. Ja, marsikateri življenjski izziv mi je bil dan tako, kot verjamem, da vsakemu od nas. Imam le ta privilegij, da lahko z glasbo zdravim svoje srce in da v prepletu s Katrinkami zdravimo in odpiramo tudi srca drugih.
Na svetovno glasbeno industrijo s prstom kažejo tudi številne afere po vsem svetu. Kakšno je vaše stališče?
Jaz glasbene industrije ne razumem. Zame je glasba nekaj najbolj svetega in je lahko le v skladu z bitjem, ki zavibrira v njej. Pogostokrat doživljam sodobno glasbeno industrijo kot posilstvo glasbe. Zato nisem ravno prava oseba za to vprašanje – menim, da je glasba v povezavi z gibom najbolj avtentična pot do našega Izvora, kar nima niti najmanjše povezave z industrijo. Sem pa tako zelo srečna, če tudi materialno uspe glasbenikom, ki so glasbi popolnoma predani, jo častijo, širijo pozitivne vibracije preko nje in z njo spreminjajo svet na boljše. Zato poklon vsem tistim. In juhu za to.
Imate kakšen recept za vsakdanje življenje? Kako (zdaj) živite?
Moj recept je v sprejemanju in pretočnosti. Verjamem, da nas Življenje v vsakem trenutku podpira, čeprav se včasih ne zdi tako. Ravno sem se vrnila z jadranja Soul Sailing, kjer smo s skupino dobili čudovito sporočilo delfinov, ki so nas vodili skozi nevihto. Sporočilo je bilo: skozi nevihto boste varno pluli v radostnem krogu Ljubezni. In želim, da bi te besede zvenele v celicah vseh nas.
Kakšne so vaše napovedi o glasbi v svetovnem merilu?
Menim, da bo tako kot naš Svet tudi glasba šla v dve smeri – ena v industrijsko robotizacijo brez čustev, kjer je bolj ali manj vse copy paste preizkušenih glasbenih instant površinskih vzorcev. Druga pa v globoko čutenje in podpiranje novega Sveta preko vibracij zvoka, ki nas bo celostno podpiral.
