Razburljivo dogajanje, ki (skoraj) vsako leto spremlja izbiranje našega evrovizijskega predstavnika, se počasi umirja. Medtem ko Omar Naber verjetno že kuje načrte za veliki nastop, življenje preostalih sodelujočih glasbenikov pa se vrača v ustaljene tirnice, se ozrimo na nedavno dogajanje.
Zmagovalec Eme 2017 Omar Naber.Že lansko poletje, ko so objavili razpis za sodelovanje na Evrovizijski melodiji ali krajše izboru EMA, so organizatorji nakazali, da razmišljajo o drugačnem načinu izbiranja našega evrovizijskega predstavnika. Ugibanja, da bodo tekmovanje razširili in ga iz televizijskega studia, kjer je EMA potekala zadnja leta, prestavili na večje prizorišče, so se izkazala za resnična. In kaj nam je nekaj mesecev za tem ponudila EMA, za katero smo lahko večkrat slišali, da bo takšna, kot je še ni bilo?
Odločitev o dveh predtekmovanjih in dogajanju na prostornem Gospodarskem razstavišču je bila drzna. In očitno pravilna. Veliko zanimanje za nastopajoče in dejstvo, da so karte za finalni izbor pošle že kakšen dan pred dogodkom, temu pritrjujejo. Edinstveno Emo je potrdila tudi zanimiva novost, in sicer uvedba regionalnih strokovnih komisij. Sistem, ki smo ga že pred časom lahko videli pri verjetno najpriljubljenejšem evrovizijskem predizboru, švedskem spektaklu Melodifestival, je v Sloveniji deloval kot dobrodošla popestritev sicer že tako razburljivega glasovalnega dela dogodka.
Ema 2017 je potekala na Gospodarskem razstavišču.Ostanimo še malo pri strokovnih komisijah. Jasno je, da je vprašanje, kdo naj izbere zmagovalca, letos spet postalo pereče. Pravzaprav bi lahko rekli, da ta dilema spremlja izbor EMA že dlje časa. V preteklosti smo bili priča različnim sistemom in pravilom o izbiri najboljšega, od popolne moči občinstva do internega izbiranja predstavnika, a se zdi, da način določanja zmagovalca vedno pristane v središču pozornosti. Dejstvo, da sta okusa strokovnjakov na eni in širšega občinstva na drugi strani le redko skladna, že poznamo. Prav tako vemo, da z izborom nikoli ne bodo zadovoljni prav vsi. A niti letos ni bilo z očitki nič drugače. Ob ugotovitvi, da dobrih 13.000 glasov v finalnem telefonskem glasovanju koroškemu dvojcu BQL ni prineslo zmage, je marsikdo zmajal z glavo. Morda je še bolj zgovoren podatek, da sta Rok in Anej prejela več kot 40 % vseh oddanih glasov. Številke, ki nas (če to želimo ali ne) spomnijo na zgodbo Natalije Verboten iz leta 2004 ali Saškine Mandoline dve leti kasneje, dokazujejo, da se zgodovina ponavlja. A ponavlja se – ali bolje rečeno, ostaja – tudi preprosta logika: veseli se najboljši. Sistem enakovrednega odločanja stroke in gledalcev, ki je že nekaj časa v veljavi tudi na Evroviziji in je bil jasno prikazan še pred tekmovanjem, narekuje svoje zmagovalce. Tiste, ki prepričajo oboje. In kaj je odločilo tokrat? Čeprav je Omar Naber med telefonskim glasovanjem prejel ”le” dobrih 5.000 glasov, je to zadoščalo za drugo mesto občinstva, medtem ko sta Korošca pri strokovnih komisijah osvojila četrto mesto.
BQLLetos so se tisti gledalci, ki se niso strinjali s končno odločitvijo, spraševali še nekaj. Kaj bi bilo, če sodelovanja na Emi, ki ga je že potrdila, ne bi odpovedala Maja Keuc. Čeprav njena nesojena tekmovalna pesem še ni ugledala luči sveta, ti pomisleki verjetno niso odveč. Izkušena glasbenica, lastnica najboljše slovenske evrovizijske uvrstitve v zadnjem poldrugem desetletju, ki je svoj talent in znanje še dopolnila s študijem na Nizozemskem in kasneje Švedskem, bi kaj lahko spremenila rezultat povsem pri vrhu … A to so ugibanja. Resnica je, da bo maja Kijev evrovizijski izbor gostil drugič in da bo tam še drugič nastopil Omar Naber. Omar, ki mu je za uspeh na domačem izboru pred dvanajstimi leti čestitala takrat aktualna zmagovalka Ruslana. Letos je na Gospodarskem razstavišču podobno storila Jamala. Predstavljal nas bo pevec, ki je, čeprav med njegovima zgodbama na prvi pogled najdemo veliko podobnosti, zdaj vendarle drugačen. Zrel in odgovornejši, kot je izpostavil sam. Upajmo, da mu bodo tudi izkušnje, ki jih je pridobil v svoji zdaj že dolgoletni karieri, pomagale, da bosta konca njegovih kijevskih zgodb drugačna. Finala, ki ga ni dosegel leta 2005, bi bili letos še kako veseli.
Omar Naber je deležen velikega odziva, žal tudi slabega.
