INTERVJUJI

Ditka: Samosvojost je dobra, kadar z njo ne škodiš drugim ljudem

Družba postaja vse bolj lena

Najbrž v besedišču slovenskega jezika ni presežnika, ki ga zanjo ne bi že uporabili. Ko se pojavi, za njo ostane sled. Milina, ki ti napolni dušo. Ljubezen kot tema pogovora ji je bila nemudoma zelo všeč. V glasbi ostaja zvesta avtorskemu izrazu. Ljubezen, mir, samosvojost so njene tri osnovne vrednote pri vseh stvareh, ki jih počne. Zato Ditka ostaja na vrhu slovenske glasbene scene.

Kdo je glasbenica Ditka?

Korošica Ditka, rojena 4. junija 1993, je slovenska kantavtorica in skladateljica. Poznana je po številnih uspešnicah, med katere spadajo tudi Arabeska ljubezni, Demon ljubezni, Drugi breg želja, Nekaj je v zraku, Ne spreminjaj me, Nihče ne ve, Po poljube, Srečanje, Vabilo, Vesela. V svojem prostem času ji sprostitev omogočajo gibanje, poslušanje notranje intuicije, povezanost z naravo, preprosto življenje.

Kdaj se je v vas oblikovala želja po glasbi, po lastni avtorski poti?
Glasba me spremlja vse od otroštva, saj izhajam iz glasbene družine, kjer smo ves čas poslušali raznoliko kakovostno glasbo. Vedno sem vedela, da me bo glasba na nek način spremljala, le tega, da bom nekoč poklicna glasbenica, si nisem mislila. Pri svojih šestnajstih letih sem napisala svojo prvo avtorsko pesem v angleškem jeziku z naslovom Dreamer, kmalu potem pa je moj oče Gorazd uglasbil prvo poezijo, imenovala se je Školjka, napisal jo je Marko Pavček. Ko sem obe omenjeni skladbi prvič zaigrala v živo pred publiko, dobila bučen aplavz in pohvale, sem vedela, da je to tisto, kar si želim – ob lastni spremljavi kitare izvajati avtorsko glasbo. Občutek je bil tako zelo poseben in zadovoljstvo neopisljivo večje kot prej, ko sem zaigrala kakšno priredbo. Vse od takrat pišem avtorska besedila in ustvarjam glasbo na svoje ali pa na že napisane verze naših največjih pesnikov. To je moj avtorski izraz in neizmerno sem hvaležna in vesela, da mi je z njim uspelo zgraditi kvalitetno in uspešno kariero.

Katero dragoceno lekcijo vam je namenil pesnik Feri Lainšček, pa vas je ne bi naučila nobena knjiga ali šola?
Od Ferija sem se v teh letih skupnega sodelovanja naučila zelo veliko. Najpomembnejše se mi zdi naslednje. Da je pomembno ustvarjati to, v kar verjameš. V svojih delih opevati ali opisovati vrednote, ki jih tudi sam živiš. Biti iskren in pristen pri svojem delu. Se ne truditi ugajati vsem, ampak poslušati svoj notranji glas in mu zaupati. Proti vsem oviram in izzivom iti z dvignjeno glavo in z nasmehom v vsak nov dan. Vsemu omenjenemu Feri sledi vse svoje življenje in vem, da je zato tako uspešen in hkrati srečen.

Kadarkoli govorimo o vas ali z vami, se ni mogoče izogniti komadu Ne bodi kot drugi. Pa ga tudi midva ne moreva obiti, še posebno glede na to, da je zimzeleni. Ste ga naveličani?
Pesem Ne bodi kot drugi je izjemna. Feri je zapisal večno besedilo, ki seže do srca, in mojemu očetu Gorazdu je uspelo napisati prelepo melodijo in dodati brezčasen aranžma. Verjamem, da je k uspehu pesmi pripomogla tudi moja interpretacija. Za takšen zimzeleni hit se vedno mora poklopiti več faktorjev in tu so se prav vsi. Ponosna sem na Ferija, Gorazda in nase, da nam je to – brez vsakršnih pričakovanj – uspelo. Pesmi nisem naveličana. Gre za vokalno izjemno zahtevno pesem, čeprav se na prvo žogo tako ne zdi, in čutim, da jo iz leta v leto bolj suvereno odpojem, zato se vsako leto ob izvajanju le-te bolje počutim. Publika in energija sta vsakič novi in drugačni, ko pesem igram. Izvajanje te pesmi niti ni postala rutina, ravno nasprotno. Ker vem, kako dobro jo poznajo vsi, me ob izvajanju le-te vedno spremlja dodaten košček treme. Hvaležna sem za to pesem, saj mi je pomagala zgraditi kariero na slovenski glasbeni sceni, in ponosna vedno, ko jo publika zapoje z mano.

Dotakniva se besedila Ljubim. Ljubezen. Kako pogosto je beseda zlorabljena?
Ljubezen je za moje pojme ena najmočnejših sil na tem svetu, ki skrbi za ravnovesje med dobrim in slabim. Je čustvo in je energija, zato lahko hitro prepoznaš, kdaj je beseda izrečena pristno in iskreno in kdaj je zgolj prazna beseda. Prepričana sem, da je ljubezen edina, ki lahko spreminja svet na boljše. In kdor ima to besedo v svojem besednjaku, je že korak bližje k boljšemu. Ko to besedo še začuti in jo zares živi, je zmagal.

V tekstu Bližina se ukvarjamo z duhovno sorodnostjo in majhno oddaljenostjo od ljubljene osebe. Je občutek, da si nikoli ne bomo želeli pustiti partnerja stran od sebe, res tako nepotreben in slab?
Menim, da noben občutek ni slab in nepotreben, kadar ga spremlja ljubezen, a nasprotno, če ga spremljata strah in negotovost. Če smo preveč navezani na partnerja, to na nek način ogroža našo svobodo. V življenju se je treba v prvi vrsti naučiti imeti rad samega sebe in tudi živeti sam s seboj. Šele takrat lahko drugemu nudimo najboljši del sebe. Menim, da ni lepšega kot to, da imaš nekoga tako zelo rad, da si življenja brez njega ne predstavljaš, a po drugi strani je pomembno ozavestiti dejstvo o minljivosti. Verjetno lahko nekateri živijo duhovno ljubezen s fizično oddaljenostjo od druge osebe in vseeno ostanejo povezani. Glede na to, da smo ljudje po naravi družbena bitja, pa nekako verjamem, da je za zvezo – toliko kot duhovna – pomembna tudi fizična bližina.

Idejno sporočilo pesmi Ne bodi, kar nisi je, da lastnost človeka, ki se ne ozira na mnenje drugih, osmišlja našo eksistenco. Kako dojemate samosvojost?
Samosvojost je dobra, kadar z njo ne škodiš drugim ljudem. Menim, da je v življenju pomembno biti malo samosvoj. Zdi se mi, da je družba iz leta v leto bolj poslušna – v smislu, da samo sledi nekim ukazom, trendom, idejam drugih. Družba postaja vse bolj lena. Seveda je veliko lažje narediti nekaj po navodilih, kot pa se lotiti nečesa na novo, vklopiti svoje možgane in zato vložiti več dela in truda. Če si upaš, ko tako čutiš, reči »ne«, ko vsi drugi kimajo, je to zdravilo za tvojo dušo. To ne pomeni, da družbo povsem ignoriraš, samo naučiš se ločiti med tem, kaj je zate pomembno in kaj ti ne služi – z vsem spoštovanjem do drugih. Iti svojo pot in poslušati svoj notranji glas je drzna odločitev in pot ni vedno enostavna. Je pa to pot, po kateri korakaš v skladu s svojimi vrednotami in notranjimi prepričanji, zato tudi, če ti vmes spodleti, to ne zaboli, saj veš, da ostajaš zvest samemu sebi.

Pred časom smo lahko slišali skladbo Proti soncu, ki ste jo poklonili ljudem v težkih trenutkih, drhtečim med spominom in sanjami. Je (bila) glasba tudi za vas nov začetek?
Proti soncu je še eno izjemno besedilo Ferija Lainščka. Pesem sem takoj začutila, saj vem, kako je, ko se moraš v življenju posloviti od ljudi, ki so ti blizu. Ta pesem pa med drugim opeva tudi spominjanje na tiste, ki jih ni več med nami. Glasba, ki sem jo napisala za to pesem, je prišla iz mojega srca in je na plan prinesla veliko čustev. Sam naslov pesmi pa je vsekakor izjemno svetel in mantra »proti soncu« lahko za vsakega predstavlja nov začetek. Menim, da je glasba tista, ki nam v težkih trenutkih lahko zelo pomaga – bodisi oblažiti čustva bodisi priklicati na plan, kar je tudi zelo pomembno. Dobra besedila podajo zavedanje, da nisi sam, čustvena glasba pa poboža vsako našo celico in nas pomiri.

Kaj vas je napeljalo k odločitvi za sodelovanje s pevko Tinkaro Kovač? Nova življenjska izkušnja ali kaj drugega?
Za takšna sodelovanja se ne odločim zelo pogosto. V svojo zgodbo povabim izključno ljudi, ki so me najprej prepričali s svojo osebnostjo. Hkrati je v glasbenem svetu pomembno to, da se poklopimo tudi glede glasbenega stila. Tinkaro sem osebno spoznala pred leti in takoj sem začutila njeno dobro energijo. Je topla oseba, ki zna poslušati. Njena glasba me je spremljala že v najstniških letih in zmeraj se mi je zdela kakovostna in sporočilna. Cenim tudi to, da je Tinkara hkrati vokalistka in instrumentalistka – tako kot jaz. Ta duet se je zgodil povsem naravno. Lansko leto me je Tinkara povabila k sodelovanju pri projektu, kjer smo se skozi poezijo in glasbo poklonili pesniku Srečku Kosovelu. Za to priložnost sem uglasbila njegovo poezijo Tiha pesem. Ko sem se odločila, da bo moj nov album kombinacija uglasbitev poezij več slovenskih pesnikov in da bo na njem tudi Tiha pesem, je bila želja, da le-to z mano zapoje Tinkara, zelo velika. Počaščena sem, da je bila Tinkara takoj za to idejo. Nekaj zelo lepega in čustvenega je nastalo. Veselim se, da bo ta pesem kmalu odigrana tudi v živo pred publiko.

Na plošči Med nama je angel spregovorite tudi o družbenokritičnih tematikah. Kako so vas našle te pesniške teme?
Še vedno največ izbiram poezijo o ljubezni – ljubezni med dvema, ljubezni do življenja, tudi zgodbe o spominjanju, stiskah. Skratka, o temah, o katerih nekaj vem. Tudi zato, ker si želim preko glasbe ljudem dati nekaj lepega, prijetnega in nekaj za dušo. Sem se pa ob nastajanju in kasneje ob predstavitvi albuma Ne bodi, kar nisi vedno bolj začela zavedati, kako dober medij je lahko glasba tudi za prenos malo drugačnih, izobraževalnih in morda ne toliko lahkotnih tem. Vsakodnevno iz različnih medijev prejmemo nešteto informacij in ob tolikšni količini se jih večina izgubi. Preko glasbe lahko takšna pomembna sporočila do ljudi prenesem na čisto drug način in tako na nevsiljiv način pomagam ozaveščati družbo o določenih problematikah. Branje najprej avtobiografije in nato poezije Karla Destovnika Kajuha me je fasciniralo in pretreslo. Kako se določene stvari ponavljajo še po stotih letih. On je pisal pred in med drugo svetovno vojno, a ko sem brala pesmi, se mi je zdelo, da bi lahko bile napisane tudi v trenutnem svetu. Niso to področja, o katerih bi si upala pametovati, a kot umetnica in velika zagovornica miru imam to možnost, da na te velike problematike skozi svoj medij – to je glasba – vsaj opozorim.

Kaj počnete zdaj, je na vidiku kaj novega?
Trenutno zares aktivno zaključujem nov album, ki bo že moj četrti z uglasbeno poezijo. Tokrat sem se odločila, da uglasbim poezijo šestih velikih slovenskih pesnikov in tako na nek način sama sebi zadam en nov izziv. Album bo izšel v sredini meseca junija, pospremili ga bodo številni poletni koncerti na izbranih lokacijah, večinoma grajskih. Glavni koncert, kjer se mi bodo pridružili tudi posebni gostje, pa bo prvega julija v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tako sem bila zadnje mesece okupirana z delom v studiu, sedaj pa sledijo vaje in priprave na koncerte, ki so pred menoj. Ves čas svojo energijo usmerjam tudi v pripravo avtorskih besedil v angleškem jeziku, ki so druga stran moje glasbene zgodbe. V planu imam snemanje albuma le-teh v jesenskem času. Izredno sem zaposlena v teh dneh, a iz srca hvaležna za to, da sem zopet v akciji in da stvari spet tečejo.

Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
2
+1
3
+1
1
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button
X