Črnogorka Nina Žižić pred Evrovizijo: Sem ponosna, hvaležna in pripravljena

Nina Žižić je pevka in glasbenica, ki se lahko pohvali z več kot dve desetletji dolgo kariero. V Baslu se za Črno goro vrača na evrovizijske odre. Nina je na Evroviziji že nastopila leta 2013 na Švedskem, ko je z duetom Who See predstavila pesem Igranka – ta je med oboževalci požela veliko zanimanja.

Pevka je kariero začelo v skupini Negre, na samostojni poti pa je nanizala uspešnice, kot so Strogo Povjerljivo, Rijeka Suza in Zabranjujem. Nastopila je tudi na odmevnih festivalih, kot sta Sunčane skale in Europjesma, maja pa jo čaka velik izziv – ponovno bo stala pred evrovizijskim občinstvom.

Vrača se na ESC parket

Nina, nam lahko za začetek poveste kaj več o sebi …
Pozdravljeni, prijatelji iz Slovenije! Sem Nina Žižić pevka iz črnogorskega Nikšića. Svojo kariero sem pred več kot dvajsetimi leti začela v skupini Negre, nato pa nadaljevala samostojno glasbeno pot. Leta 2013 sem imela priložnost, da z duetom Who See zastopam Črno goro na Evroviziji, naša pesem je bila Igranka. Zdaj sem nazaj – tokrat sama – s skladbo Dobrodošli.

Ste že kdaj nastopili pri nas?
V Sloveniji še nisem nastopila, čutim pa močno povezavo z vašim občinstvom. Upam, da bom kmalu pri vas.

Kako zelo se je po vašem mnenju spremenila Evrovizija od vašega prvega nastopa leta 2013?
Precej se je spremenila – na vznemirljive načine. Nove generacije so prinesle nove energije, drugačne zvoke in povsem svežo energijo. Zares je moč čutiti vpliv današnjih glasbenih trendov, odrska produkcija pa je večja in bolj domišljena kot kadar koli prej. Evrovizija se razvija in mislim, da prav ta razvoj ustvarja tako močan dogodek.

Ponosna, hvaležna in pripravljena

Kake se počutite, ko zastopate svoje državo na tako velikem mednarodnem glasbenem dogodku?
To je velika čast in zame to nikakor ni samoumevno. Predstavljanje Črne gore zame pomeni, da mednarodnem občinstvu predam delček lastne kulture, mojih ljudi in svoje zgodbe. To je odgovornost, a hkrati veliko veselje. Sem ponosna, hvaležna in pripravljena.

Kaj vam sicer pomeni Evrovizija ter od kdaj jo spremljate?
Evrovizija je zame vedno bila simbol združitve – mesto, kjer glasba govori vse jezike. Spremljam jo od svojih najstniških let, vedno pa sem sanjala, da bi kdaj na tem odru nastopila tudi sama. To sem uresničila leta 2013, da se zdaj vračam, s svojo pesmijo, pa je nekaj zares posebnega.

Kakšna so vaša pričakovanja in cilji pred letošnjim izborom ter kako potekajo priprave?
Želim pripraviti nastop, ki bo iskren in bo ostal v spominu. Vokalno se pripravljam tako, da skušam zagotoviti, da prenesem občutja, ki so v skladbi. Oder in vizualni elementi se lepo dopolnjujejo – osredotočamo se, da povemo zgodbo tako, da povezuje, ne da se le blešči. Moj največji cilj je, da se dotaknem srca poslušalcev.

Balkanska tradicija s sodobnim pridihom

Po čem menite, da bo pesem Dobrodošli izstopala od ostalih ESC pesmi?
Dobrodošli je pesem, ki hkrati nosi toplino in moč. Pripoveduje o pripadanju, o tem, da povabiš ljudi v svoj svet z odprtim srcem. Glasbeno povezuje balkansko tradicijo s sodobnim pridihom, na globlji ravni pa je tudi poklon ženskam – tistim, ki so veliko trpele, ostale močne in se borile za to, v kar so verjele. Po tem sporočilu bo pesem, upam, izstopala.

Imate pred tako velikim in pomembnim nastopom kakšno posebno rutino, ki vam pomaga, da se pomirite?
Ja, rada najdem tiho mesto, zaprem oči in diham. Vizualiziram si nastop – ne tehnično, temveč čustveno – in se spomnim, zakaj to počnem. Ta droben trenutek mi pomaga, da se prizemljim in živčnost spremenim v osredotočenost.

Kaj lahko potemtakem pričakujemo od vašega nastopa v Baslu?
Lahko pričakujete čustveno bogat in tehnično premišljen nastop. Brez pretiravanja, le iskrena izraznost, glasba in vizualna podoba, ki skupaj pripovedujejo zgodbo. Želim si, da ljudje pesem občutijo, ne le slišijo.

“Letos nastopa veliko nadarjenih umetnikov, vsak prinaša nekaj posebnega. Zares občudujem nastopajoče, ki ostanejo zvesti sebi, ki ne le sledijo trendom, ampak prinesejo nekaj osebnega. Veseli me, da bom videla, kaj bo vsakdo pokazal na odru.”

O Klemnu in načrtih za naprej

Kaj menite o naši skladbi How Much Time Do We Have Left in našemu Klemnu?
Klemnova pesem je je čudovita – zdi se zelo iskrena in poglobljena. How Much Time Do We Have Left postavlja vprašanje, ki se lahko nanaša na vsakega, in Klemen ga podeli s tiho močno. Slovenija je lahko ponosna!

Kaj sicer počnete, ko se ne ukvarjate z glasbo?
Rada sem obkrožena z dobrimi ljudmi, dobro hrano in dobro energijo. Čas s prijatelji in družino mi veliko pomeni – to me ohranja v ravnotežju in navdihnjeno. Rada se smejim, uživam v hrani z družbo in preprosto vpijam vsakodnevno veselje.

Kakšni pa so vaši načrti po Evroviziji?
Svojo glasbo bi rada še naprej delila s širšim občinstvom, upam, da tudi izven Balkana. Evrovizija je tudi odskočna deska in upam, da me ta izkušnja popelje do novih sodelovanj in glasbenih avantur. Kdo ve, morda se nekoč povežem celo s slovenskim glasbenikom. To bi me zares veselilo.