Arne Međedović, voditelj EME Freš: Glasba je zame tako ali tako fantazija
Gre za en velik 'honeymoon'
Glasbenik in voditelj EME Freš 2022, Arne Međedović, po nacionalnem evrovizijskem izboru ni vrgel puške v koruzo, ampak se je odločil za ustvarjanje. Sad njegovega dela je album A veš kaj mislm? , za katerega Arne pravi, da je v resnici en velik ‘honeymoon’.
“Napisal sem ga tekom prvega leta zveze z Nežo. Tematike so posledično take kot so :D. Celo pot me je spremljala Taova sveža produkcija, ki se na tem projektu v grobem deli na dva ‘sounda’. V prvi polovici je plata bolj klasično hiphoperska (beri: polna samplov in bolj ustaljenih ritmov). Druga polovica je precej bolj shizofrena s svojimi sinthi in disko bobni. Razmejujejo ju Babice, na koncu pa se vse strne in lepo zaključi s Smiri,” svojo pripoved začenja Arne, ki ob tem doda, da se je trudil pisati čimbolj artikulirano, v mikro in makro mislu.
“Posledično je vsakemu komadu dodeljen en določen občutek in ne malo morje njih. Izogibal sem se prikazovanja obeh plati zgodbe v istem komadu, četudi je to človeško in življenjsko. Glasba je zame tako ali tako fantazija.”

“Ljubezen, dotik in nasploh intenzivnost občutkov so vse teme, ki se jih ne da obkljukati z enim komadom.” Arne
Včasih je treba odnehati
Po svojem prvem skupnem projektu (Zorni kot EP, februar 2021) sta si Arne in Tao zadala nov izziv. “Aktivno sva delala na novem EPju, ki je bil za oba oblika terapije. Raziskovala sva lepoto bolečine, predvsem v ljubezenskem – tragično ljubezenskem smislu. Omenjeni projekt pa je ostal nedokončan, ker se mi je aprila 2021 obrnil svet na glavo. Na kratko – po dolgih letih negotovosti, dvomov in neizrečenih besed, sva si z Nežo izpovedala ljubezen. Noro lepa zgodba, ampak žal je to pomenilo, da nisem mogel končati skupnega projekta s Taom, ker sem bil preposto preveč vesel,” pripoveduje Arne, ki se v nadaljevanju še bolj razgovori.
“Spomnim se, ko je Arne prišel na ‘session’ in se ves čas samo smejčkal, nič ni bilo od njega …” – Taova plat zgodbe.
Nastala je desetka
“Tao je nasploh zelo pozitivna oseba, tako da ni potreboval veliko časa, da se spravi ven iz ‘mučeniškega mentala’, na katerem je temeljil prej omenjeni EP. “Najlažje je pisati, ko se ti v življenju dejansko veliko dogaja” in meni se je definitivno dogajalo. V evforiji začetkov najine zveze sem napisal besedilo za Desetko, ki je trenutno moj daleč najbolj poslušan komad. Verjetno z razlogom. Ne glede na vulgarizme govorim iz srca, spoštovanja in občudovanja.”
Frej dopust
“Ljubezen, dotik in nasploh intenzivnost občutkov so vse teme, ki se jih ne da obkljukati z enim komadom. S Taom sva šla za en teden na morje, češ da bova naredila album. Naredila sva dva komada. “Jaz sem naredil vsaj 10 beatov, teb ni šlo” – ponovno Taova plat zgodbe. Najbolj važno je, da sva takrat na morju posnela Kompas, ki je lirično (mogoče idejno) eden izmed močnejših komadov na albumu, in intro: A veš kaj mislm. Začrtala sva si smer, našla zvok in se odločila za naslov projekta. A veš kaj mislm je fraza, ki sva jo (in jo še vedno) nenehno uporabljala v vsakdanjem govoru. Postaviš jo lahko na konec praktično vsake povedi, a veš kaj mislm?”

“Postprodukcijski proces miksa, masterja, planiranja vizualov in mercha je trajal malo dlje, kot je bilo predvideno. Ampak nič zato. Smo vsaj prepričani, da je projekt zrel in pripravljen za izdajo.” Arne
Dolgo leto
“Ostale pesmi na projektu so nastale kasneje tekom leta. Dibs je Nežin najljubši, za Jajca je Tao prepričan, da bodo v živo “crazy”, 9-5 je po mojem mnenju Taov najboljši intrumental, na Hoe phasu so bili planirani trije drugi feati, preden sva se s Taom usekala po glavi in spomnila na Nežo, za Smiri sem imel napisanega še enkrat toliko teksta, pa sem ga reduciral na pičlih 5 minut, Babice pa so se rodile kot Taov freestyle …”
“V glavnem vsak komad ima svojo zgodbo, svoj karakter. Mislim, da je bila iskrenost najin glavni cilj. Artikuliranost na vseh koncih, jasnost pri izražanju in nedvoumne izjave. Besedilne ali ne. Tao pravi, da je ‘sound zelo clean’ – produkcija je smiselna, namenska in svojih imperfekcij ne skriva za neštetimi filtri in zvoki. Pogosto so najboljše stvari zelo enostavne. V grobem je album ločen na dva stila, ki ju razmejujejo Babice. Prva polovica je polna ‘samplov’ in mogoče malo bolj klasičnega hip hop zvoka, medtem ko je druga totalno shizofrena. Sinthi, disko bobni in umazane bas linije. Smiri je zgodba zase, ki lepo sklene krog.”
“Na drugi strani so tudi moje besede karseda jasne. Med pisanjem sem se močno trudil, da se ne bi preveč skrival za punch lini in rimami. Mislim, da je bila odkritost nasploh moja glavna lekcija v prvem letu zveze z Nežo. Prav je, da se to odraža tudi v tekstih. Razumem, da se lahko vulgarizmi koga dotaknejo veliko bolj kot je mišljeno. Želim si, da se ne bi. Vse besede so zapisane iz ljubezni – verjeli ali ne. Kar se tiče tematike, je verjetno precej samorazložljiva. V en komad sem zapakiral en občutek. Ali pa vsaj sorodne občutke. Večkrat sem že napisal celo pesem, ki je šla v eno smer, na koncu pa sem dodal kitico, ki je čisto nasprotje, da bi popravil okus komada. Tukaj tega ni. Če se želiš jokat, poslušaš Smiri, če ti gre rap scena na živce, poslušaš Dibs, če še vedno ne moreš verjet, kašno ribo maš, poslušaš Desetko in če bi rad pokazal svetu, da nisi copata, poslušaš Jajca. Transparentno in jasno. ”

Koliko še?
“Cover albuma je naredil Dejan Kos, s komer smo tesno sodelovali tudi pri zasnovi same ideje za fotografijo. Na sliki sva z likalno mizo, ki simbolizira najin prvi session. Dobila sva se pri Tau, ki je bil zaradi izbruha epidemije po dolgem času nazaj doma in posledično še ni imel prave pisarniške mize. Prvi skupni komad sva posnela v njegovi sobi na 10 let starem iMacu, ki je stal na likalni mizi. Dve leti kasneje izdajava album, a veš kaj mislm?”
“Za konec bi se rad zahvalil Tau, ker res globoko spoštujem njegovo mnenje in umetnost, kar mislim, da se odraža v najinem delu. Rad bi se zahvalil svoji največji muzi – Neži (ženi) za dva nerealna feata in seveda vse ostalo, ampak to že ve. Rad bi se zahvalil Juretu Megliču iz .travnik, da je odpel svoj del v Smiri. V isti sapi bi rad omenil še Vida Peršaka, prav tako iz .travnik, ki ga lahko slišite med komadi (prepoznate ga po štajerskem naglasu). Hvala David Erak za feedback na listening partyju. In hvala Jože Vogrinec za neprekinjeno podporo ter mnogo izvirnih voice messagov. Prav tako hvala Rodah, brez njega ni nič. Lepo je ustvarjat z mirnimi ljudmi, ki so zapovrh usga še vrhunski, v tem kar počnejo. Hvala Dejan za vse fotografije in ideje. Zagotovo bomo še sodelovali,” je zaključil Arne.
