ZANIMIVOSTI

Evrovizija.com je priljubljeno spletno mesto, kjer poleg evrovizijskih zgodb najdete tudi različne zanimivosti in vse, kar je povezano z zgodovino Evrovizije. Na tem spletnem mestu so tako zbrane aktualne zgodbe …

13. 10. 2025

Ralph Siegel si želi znova na Evrovizijo

Ralph Siegel, mojster številnih glasbenih uspešnic, ki se lahko pohvali tudi z eno in edino evrovizijsko zmago iz leta 1982,…

21. 9. 2025

Intervizija 2025: Veliko zmagoslavje za Vietnam

Moskovska Live Arena je 20. septembra gostila Intervizijo 2025, na kateri je sodelovalo 22 držav. Na koncu je s 422…

12. 9. 2025

Kateri evrovizijski rekordi so zapisani v Guinnessovi knjigi rekordov 2026?

Pri založbi Učila je izšla Guinnessova knjiga rekordov za leto 2026. Gre za najbolje prodajano knjigo, ki izhaja vsako leto.…

11. 8. 2025

Umrla hrvaška glasbena diva Gabi Novak

Le dober mesec po 89. rojstnem dnevu se je poslovila legendarna hrvaška glasbenica Gabi Novak, ki je v bistvu svojo…

28. 7. 2025

Zgodovina Avstrije na Evroviziji: Udo Jurgens, Conchita Wurst in JJ

Kmalu bodo vse oči uprte v Dunaj, prizorišče 60. jubilejnega Izbora za pesem Evrovizije. Evrovizijsko karavano je v prestolnico naše…

25. 5. 2025

Slovenija na Evroviziji: Trikrat sedmi, v finalu 8-krat, brez finala 13-krat

RTV Slovenija sodeluje na Pesmi Evrovizije od leta 1993 dalje, slovenska beseda pa se je z velikega evrovizijskega odra prvič…

16. 5. 2025

Zakaj se Evrovizija vsako leto pričenja ob 21. uri?

Evrovizijski navdušenci, pa tudi mnogi drugi, so že leta navajeni, da si rezervirajo eno od majskih sobot ob devetih zvečer…

16. 5. 2025

Slovenija na Evroviziji: Z uvedbo polfinala smo se začeli utapljati v povprečju

Slovenci smo z evrovizijskim izborom povezani že skoraj šestdeset let. Prvi jugoslovanski izbor se je zgodil izbor prav v Ljubljani,…

16. 5. 2025

Kako je nastal t. i. ‘green room’?

Izraz »zelena soba« oz. »green room« izvira iz gledališke terminologije – uporabljali so ga že v elizabetinskem gledališču konec 16.…

14. 5. 2025

Kdo si je izmislil izraz Evrovizija?

Britanska radiotelevizija BBC je v svojih arhivih našla zanimiv intervju s človekom, ki si je izmislil izraz Evrovizija. To je…

Naloži več

16nov20:0022:00Festival šansonaZAKLJUČNI FESTIVALSKI VEČER20:00 - 22:00 Dom kulture Velenje

Podrobnosti

Po uspešni obuditvi se Festival slovenskega šansona letos vrača s tremi glasbenimi večeri – na zaključnem tekmovalnem večeru se bo predstavilo 11 skladb, ki jih je izbrala strokovna komisija.

Festival slovenskega šansona se dve leti po uspešni obuditvi vrača s tremi koncertnimi večeri: s koncertom Tomaža Hostnika in Matije Krečiča s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija; z retrospektivnim koncertom Vite Mavrič »La Vita è bella« ter z zaključnim tekmovalnim večerom novih šansonov. Strokovna komisija je v teh dneh po skrbnem poslušanju izbrala 11 skladb, ki se bodo jeseni v Domu kulture Velenje potegovali za štiri festivalske nagrade.

Obudili šansone

Prvi program Radia Slovenija je leta 2023 v sodelovanju s Televizijo Slovenija obudil Festival slovenskega šansona in v naše domove pripeljal nove kakovostne skladbe v slovenskem jeziku. Letos so slovenske glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je v teh dneh izbirala strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva.

Iskali so celoto

Predsednica strokovne komisije Vita Mavrič je o izbranih enajstih šansonih povedala: »Iskali smo celoto. Zelo pomembno nam je bilo besedilo … Gledali smo na glasbeno zasnovo, na besedilo – najprej to. Potem pa seveda na izvedbo, ki pa jo zaslutiš in začutiš v hipu … Začutiš, da ta oseba ve, kaj interpretira, kaj pripoveduje, kaj hoče podati poslušalcu – in da je malce čez rob običajnega. Nekaterim to uspeva sijajno, takoj jih slišiš; nekateri s strahom, ampak vidiš, da glede na zasnovo celotnega songa vedo, kaj želijo narediti. Tako da mislim, da se bodo te stvari do samega festivala še zelo razvile. Zdaj bodo dobili veselje, voljo, bodo ustvarjali različne aranžmaje – in ti aranžmaji seveda interpretu zelo pomagajo.«

57 prijavljenih skladb

Na vprašanje, kakšen splošni vtis je komisija dobila ob poslušanju vseh 57 prijavljenih skladb, pa je Vita Mavrič odgovorila: »Kar sem pogrešala, je pa malo več drznosti, morda refleksije na čas, v kakršnem živimo. Zelo veliko je bilo pesmi o ljubezni, o žalosti, o razhajanjih … Veliko je bilo srednješolskega trpljenja, če poenostavim. Smo pa leta 2025, živimo v časih, ki kličejo po satiri, po družbeni kritičnosti, po bodicah – tega je bilo malo premalo. Ampak kar smo izbrali, je zelo pestro, je zelo raznoliko. In verjamem, da bo večer zanimiv – in želim si, da bi festival potekal vsako leto.« Na festivalskem odru se bodo 16. novembra predstavili naslednji izvajalci:

1. Matjaž Romih – Hohštapler
2. Café Noisette – Soška
3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram
4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6
5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice
6. Urška Bergant – Zlati časi
7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju
8. Žigan Krajnčan – Zrcalo
9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva
10. Primož Vidovič – Kruha in iger
11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe

Festivalske nagrade

Izbrane šansonjerke in šansonjerji bodo svoje skladbe v naslednjih mesecih posneli v studiih Radia Slovenija, javnosti pa jih bodo predstavili 16. novembra na zaključnem večeru v Domu Kulture Velenje in v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija. Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti.