Ob vseh obletnicah, ki smo jim letos priča, bi skoraj pozabili na še eno, ki je sicer izvirno evrovizijska, je pa že zdavnaj postala stalnica vseh zabavnih oddaj na vseh televizijah.
Na evrovizijskem festivalu v Stockholmu leta 1975 so prvič uporabili še sedaj veljavni sistem glasovanja. Rodila se je znamenita besedna zveza »twelve points« oz. »douze points« – po naše »dvanajst točk«.
Na prvem evrovizijskem festivalu v Luganu daljnega leta 1956 sploh niso poznali žirij, ki bi jih klicali po telefonu, in tudi table za zapisovanje glasov ne. Imeli so eno samo žirijo, v katero je vsaka od sedmih sodelujočih držav delegirala dva člana. Luksemburg s seboj ni pripeljal dveh žirantov in je to nalogo poveril kar dvema Švicarjema. Nihče se ni pretirano čudil, da je zmagala Švica.
Evrovizijske glasove danes zbirajo v skupnem centru.
Kasneje se je sistem neprestano spreminjal, še največkrat so uporabili sistem z desetčlanskimi žirijami, v katerih je vsak član glasoval za svojo najljubšo pesem. Vendar se je s tem sistemom leta 1969 zgodilo, da so na vrhu pristale kar 4 skladbe z enakim številom točk. Ker niso imeli nobenih pravil po tem, so za zmagovalce razglasili kar vse štiri.
Nato so tri leta med 1971 in 1973 poskušali tako, da je vsaka država poslala na prireditev po dva žiranta, ki sta pesmi ocenjevala z ocenami od ena do pet. Vendar je bil sistem nepregleden in je omogočal številne manipulacije, zato so ga opustili.
Tudi nacionalni izboru se večkrat odločijo za evrovizijski sistem glasovanja.Heiki Seppälä, takrat uslužbenec finske televizije YLE, je dobil idejo za nov sistem. Predlagal je, da bi žirije glasovale interno, nato pa svoj vrstni red pretvorile v točke za prvih deset uvrščenih. Kot najvišjo oceno je predvidel oceno 14 točk, da bi ustvaril večjo razliko v korist prvouvrščene skladbe, vendar je EBU iz neznanih razlogov to spremenila v 12. V Stockholmu 1975 so tako prvič uporabili sistem 12-10-8-…-1.
Slovenia – 12 points
V naših dosedanjih sodelovanjih smo štirikrat slišali besede »Slovenia – 12 points«. Po dvakrat sta jih slišali Darja Švajger (1999) in Maja Keuc (2011). Dvakrat smo dobili dvanajstico od Hrvaške, po enkrat pa od Irske ter Bosne in Hercegovine.
Komu smo mi podelili 12 točk?
Iz Slovenije smo doslej (upoštevano je samo glasovanje v finalu) podelili »12 točk« dvajsetkrat. Prejemnice so bile naslednje države:
5 x Hrvaška
4 x Srbija (od tega enkrat kot »SČG«)
2 x Irska, Rusija, BiH, Danska
1 x Estonija, Norveška, Avstrija
Sistem se je izkazal za zelo uspešnega: lahko ga je bilo spremljati in nemalokrat (čeprav ne vedno) je bilo glasovanje najbolj napet del prireditve. Samo enkrat se je po tem sistemu zgodilo, da sta na vrhu končali dve skladbi z enakim številom točk – leta 1991 v Rimu, ko sta imeli Švedska in Francija celo enako število dvanajstic in je Švedska zmagala zaradi večjega števila desetic. (Kot zanimivost: če bi takrat veljala sedanja pravila, ko je pomembno, koliko držav je glasovalo za določeno pesem, bi zmagala Francija.)
V štiridesetih letih se je sicer spreminjalo število članov žirij, njihova sestava, nekaj časa je veljalo samo telefonsko glasovanje, zdaj uporabljajo kombinacijo žirij in televotinga), vendar pa je osnovna ideja s točkami od 1 do 12 ostala ista. Besedi »12 točk« ohranjata svoj magični prizvok, čeprav se neredko zgodi, da zmagovalna pesem ne dobi tudi najvišjega števila dvanajstic. Da je ta sistem zelo uspešen, pa dokazujejo tudi številne druge oddaje na komercialnih postajah, ki uporabljajo ta (včasih nekoliko prilagojen) sistem. A najvišja ocena je vedno 12 točk.
Še na mnoga leta, 12 točk!
