Skoraj vsak glasbenik si želi nastopiti na Emi, pravi Taja Šviligoj
Taja Šviligoj ima za seboj že nekaj let počasi vzpenjajoče se kariere. Nase je sproščena pevka opozorila že lani, ko se je predstavila v šovu Nova zvezda Slovenije in se tam prebila do finala. Nato je izdala dve izpovedni pesmi, za kateri je posnela tudi dva videospota. Letos pa je svojo glasbeno pot okronala še z zmago na Marina Music Fest 2019.
Primorka Taja Šviligoj je osemnajstletno dekle iz Izole, po horoskopu je tehtnica. Trenutno obiskuje zadnji letnik na Srednji šoli Izola, kjer se bo izučila za vzgojiteljico predšolskih otrok. Po opravljeni maturi si želi študirati in kasneje postati učiteljica.
Prisrčno pozdravljeni! Kako bi se predstavili vsem tistim, ki Vas še ne poznajo?
O, lepo, lepo pozdravljeni. Za imenom in priimkom Taja Šviligoj se skriva oseba, ki je morala krepko delati na sebi in na svoji samopodobi, da si je izoblikovala svojo sedanjo podobo. Imam osemnajst let in že od nekdaj živim v Izoli. Tam tudi obiskujem Srednjo šolo Izola, želim si namreč postati vzgojiteljica predšolskih otrok. Trenutno pa se pripravljam na maturo.
Primorka Taja Šviligoj je osemnajstletno dekle iz Izole.Na nacionalni izbor za Pesem Evrovizije (Emo) ste se že prijavili, a žal
neuspešno. Si morda želite postati v prvi vrsti festivalska pevka ali se
bolj vidite kje drugje?Lansko leto sem se prijavila na
Evrovizijsko melodijo, a žal res nisem bila izbrana. Bila je moja
napaka, saj sem pesem snemala bolna in z visoko temperaturo. Zelo se nam
je mudilo in zato smo si sami krivi. Ampak vseeno sem bila razočarana.
Skoraj vsak glasbenik si želi nastopiti na tem festivalu. Prijavila sem
se s skladbo Zdaj in tu, ki jo imam namen izdati kmalu. Pesem govori o
sanjah – če nekdo ne verjame vate, še ne pomeni, da moraš obupati.
Verjeti moraš vase in z dvignjeno glavo iti naprej …… Razmišljala sem o
številnih stvareh, tudi o Melodijah morja in sonca. Morda se prijavim
naslednje leto. Imela sem umetniško krizo, nisem vedela, ali je to zame
in če sem zmožna, dovolj dobra. Zato sem počela stvari na hitro, v njih
nisem uživala.
Kdaj ste prvič prišli v stik z glasbo?
Če se vrnem na začetek, taka, kot sem danes, nisem bila vedno. Bila sem namreč zelo sramežljiva, prizadelo me je pravzaprav čisto vse. Bila sem tudi izredno nesamozavestna, zelo čustvena. Več ali manj časa sem bila tiho in naredila to, kar so mi drugi naročili. Moje težave so se pričele kazati, ko sem prvič stopila čez šolski prag. Verjamem, da sem bila edini otrok, ki je vsako jutro doživljal živčni zlom, preden se je odpravil v šolo – v šoli mi namreč res ni bilo lepo. Ko so mi odkrili disleksijo, so se komaj začele moje težave. Sošolci in sošolke so me namreč zmerjali in odrivali stran. Bila sem izredno občutljiva, zato sem se zaprla sama vase in tako sem začela trpeti za depresijo. Pri desetih letih starosti sem bila diagnosticirana s hudo obliko depresije, jemati sem začela zdravila. V samoti sem si začela prepevati in ugotovila sem, da imam nekaj posluha – bila sem ponosna sama nase. Starši so mi vedno stali ob strani – mama je pustila službo, da se je posvetila mojim šolskim opravilom in mojemu življenju nasploh. Obenem sem imela zvesto prijateljico, s katero se še danes super razumeva. Ona me je nekako navdušila nad glasbo, saj je sama glasbenica. Zatem sem se vpisala v glasbeno šolo in v pevski zbor, nekaj časa sem vztrajala pri klavirju, a sem hitro obupala, saj sem bila izredno počasna učenka. Povedali so mi namreč, da nimajo časa za tako počasne osebe in posledično sem se izpisala. No, pri pevskem zboru sem še vedno pela. Tam sem tudi spoznala nove ljudi, hodili smo na tekmovanja in se imeli izredno lepo …
… Z zborom sem zaključila pri dvanajstih letih, a moja pot se je komaj zares začenjala. Ko me je nekega dne slišala peti moja osnovnošolska učiteljica, me je takoj želela vključiti v vsako možno predstavo. In tako je tudi bilo.
Glede na to, da ste zaenkrat še srednješolka, se morda že kaj nakazujejo smernice, kakšna glasba bo v bližnji prihodnosti popularna med mladimi?
Dandanes je res veliko izbire pri glasbi. Včasih ni bilo temu tako, ljudje so bili med seboj veliko bolj povezani. V mojem razredu imamo res zelo različne okuse, kar nekaj grup okusov bi lahko naštela – to so rap, narodno-zabavna glasba, techno itd. Moja najljubša glasbena zvrst je techno, ki mi jo je podrobneje predstavil fant pred dvema letoma. Ima pa po mojem mnenju vsak pravico sam izbirati, kaj bo poslušal. Težko je govoriti, kaj bo v prihodnosti popularno. Vem pa, da techno počasi prihaja na vrh in bo mogoče kar hitro izrinil nekatere druge zvrsti. Če bi imela možnost izbirati, potem bi pela komade, ki so napisani v angleščini. Slovenski jezik mi je zelo všeč, se pa morda lažje izrazim v angleškem.
Pri glasbenih izdelkih sodelujete predvsem z glasbenikom Žigom Rustjo. Zakaj ste si izbrali prav njega?
Pravzaprav je bil Žiga tisti, ki me je opazil in vzpostavil stik z menoj. Pred šovom Nova zvezda Slovenije ga nisem preveč poznala, mogoče sva se kdaj srečala in kaj pokomentirala. Sem pa poznala njegovo partnerko Tino Novak, ki me je nekaj časa poučevala, kot je to počela tudi Lea Sirk v glasbeni šoli Cirque. Po prvem odrskem nastopu me je Žiga kontaktiral in mi povedal, da vidi potencial v meni. Tako sva vzpostavila nek odnos in se posledično pomenila o glasbeni karieri, če temu lahko tako rečem (smeh). Ko je bilo konec šova, sem izdala svojo prvo pesem Neskončni hodniki. Z Žigo sva pravzaprav bolj prijatelja, že od samega začetka sva imela sproščen odnos, saj sva drug drugega popravljala in se s tem tudi kaj naučila.
Taja Šviligoj sodeluje z glasbenikom Žigo Rustja.Posneli ste že dva videospota, ki sta pristala na spletni strani YouTube. Je sploh kaj koristi od slednjih?
Res
je, posnela sem dva videospota – enega za komad Neskončni hodniki,
drugega za Brez tebe. Ne vem, ali bom snemala profesionalne videospote v
prihodnosti. Porodila se nam je ideja, da bi jih delali kar doma, in
sicer z malo boljšim fotoaparatom ali telefonom. Ni potrebno trošiti
ogromne količine denarja za to. No, če ga imaš, ga lahko razporediš tudi
za take stvari. A bodimo realni – take stvari so zares drage. Med
snemanji sem se zabavala, čeprav je vse to zame še zelo novo in se morda
pred kamero zaenkrat še ne znajdem tako dobro. Če sem odkrita, sem se
bolj zabavala pri nastajanju drugega spota, ker v njem nastopata tudi
moja dva dobra prijatelja. Morda pa bom poskušala še nešteto novih in
inovativnih variant, kot je med drugim ta s telefonom.
V šovu Nova zvezda Slovenije ste se prebili do finala. Koliko ste pridobili s sodelovanjem v tej oddaji?
V šov Nova zvezda Slovenije sem se prijavila, ker mi je bilo dolgčas (smeh). Mogoče grdo povedano, ampak resnično. Prijavila sem se in čez nekaj dni sem bila že vabljena na avdicijo v Ljubljano. Bila sem izredno vesela, saj sem imela ves čas zelo nizka pričakovanja. Prva avdicija je bila kar luštna – prišla sem tja, se predstavila in zapela dva komada. Pred mano so sedele tri lepe ženske, ki so me na koncu fotografirale in se nato poslovile. To je bilo to. Priznam, da me res ni bilo strah, ker sem si na tisti točki popolnoma zaupala. Potem pa se je zares začelo. Poklicali so me in mi dodelili datum in točno uro. Ko pa je prišel ta dan, sem bila pošteno živčna, prišla sem namreč v dvorano nasmejanih ljudi. Ko je nastopil moj čas, sem samo globoko vdihnila in vstopila, takoj sem začutila dobro energijo. Ko sem odpela, so nekaterim žirantom celo tekle solze. Potem pa je šlo samo še navzgor – prišla sem vse do finala. Ko sem izpadla, pa se mi je porušil svet, a sem preživela tudi to. Lahko rečem, da sem pridobila veliko izkušenj. Obenem sem na lastne oči videla, da ni vse tako lepo – je veliko bolj naporno, kot se zdi na prvi pogled.
Nastop v šovu Nova zvezda Slovenije-Če izhajamo iz naslova pesmi Neskončni hodniki, lahko rečemo, da je pot do uspeha resnično dolga. Nikoli se ne ve, katera vrata se nam bodo odprla, kajne?
Neskončni hodniki je skladba, ki je meni zelo ljuba, ima več pomenov. Nekateri jo razumejo tako, nekateri drugače. Ko me ljudje sprašujejo, o čem govori ta komad, vedno odgovorim malo drugače, ker ima več pomenov tudi zame. Odvisno od dneva. Včasih se mi zdi pesem temačna, da se ta hodnik ne bo zares končal in ne bom prišla do cilja. Spet drugič pa je na hodniku veliko vrat, za katerimi nas čakajo nove dogodivščine. Ampak pomembno je to, da se ljudje v njej najdejo in da se ne iščejo v mojih besedah. Kar se pa tiče glasbene kariere v Sloveniji, me čaka še strma pot do hribčka, kaj šele do vrha. Po mojem mnenju si moraš to nekako prislužiti s težkim garanjem in z veliko truda. Zaenkrat sem še mlada in naivna, zato se nočem zaleteti v karkoli. Raje bom počakala, da dokončam šolo, potem pa se s polno paro začnem ukvarjati z glasbo. Sem pa pri tem komadu tudi jaz prispevala del teksta.
Lahko iz besedila skladbe Brez tebe sklepamo, da je Taja srečno zaljubljena? Ali mogoče kot skrito pismo na dnu predala čaka na nekoga?
Taja je že dolgo časa zaljubljena (smeh). A saj vemo, kako je danes z ljubeznijo, skoraj nihče ne verjame vanjo. Mislim, da je najstnice in najstnike sram priznati, da so se zaljubili, potem pa trpijo celo življenje. Glede tega sem nekoliko zrelejša, ker sem izredno čustvena – ko čutim, zares čutim. Komad je napisal Žiga in spet si ga lahko razlagamo po svoje. Je pa definitivno najbolj intimna od vseh, ki sva jih ustvarila. Največkrat prepustim besedila njemu, ker se jaz še nekoliko lovim in mu zaupam. Ima namreč odlične zamisli in zelo izpovedujoča besedila. Pismo na dnu predala se še vedno skriva, ja, ampak ne čaka na nikogar. Verjamem, da lahko jasno in glasno povem, da sem se zaljubila pri sedemnajstih letih. In tega me ni niti malo sram.
Kako se kot mlada pevka znajdete v poplavi spletne anonimnosti, v kateri se je težko izpostaviti?
Dandanes že skoraj ni človeka, ki ne bi imel Facebooka ali Instagrama, celo babice in dedki ga že imajo. Mislim, da je to samo še ena dobra stvar za mlade glasbenice in glasbenike. Tam lahko objavljaš in sprašuješ, posledično ugotoviš, kaj je zares ljudem všeč. Gre za strategijo, ki jo uporabiš za naprej. Jaz osebno nisem toliko aktivna z oglaševanjem, imam ga predvsem zase in za svoje bližnje. Samooglaševanja zaenkrat še nisem izpilila, ne znam se še pogovarjati z ljudmi brez očesnega stika. Je pa to še kar pomemben dejavnik, se strinjam.
V prostem času hodi v fitnes, rola in teče …Pred kratkim ste nastopili in zmagali na festivalu Marina Music Fest 2019. S čim ste po Vašem mnenju najbolj navdušili občinstvo in komisijo?
Na tem festivalu sem nastopila s skladbo Neskončni hodniki. Bilo je zelo sproščeno in spoznala sem mnogo dobrih ljudi, dobrih umetnikov. Zmage zares nisem pričakovala, saj imam nizko samopodobo in sem zelo samokritična. Zdelo se mi je, da je bilo veliko nastopov boljših od mojega. Zato sem na zmago že nekako pozabila, ko pa so povedali moje ime, sem planila v jok. Glasovanje je potekalo s strani Facebooka, žirije in s strani gledalcev, ki so bili na prizorišču. Vsak je namreč dobil svoj kartonček, na katerem je obkrožil ime svojega favorita, in ga položil v škatlo. Nato so kartončke pregledali in sešteli glasove ter jim dodali ostale točke. Seveda sem bila zelo vesela, a zelo dolgo sem bila v šoku. Po nastopu sem odšla domov in zaspala v trenutku, saj sem bila zelo utrujena.
Kadar se ne ukvarjate s petjem, kaj počnete v prostem času?
Takrat se ukvarjam s športom – hodim v fitnes, rolam, tečem itd. Sem družabna oseba in rada se družim s prijatelji, ki me imajo radi in me razumejo. Veliko tudi pišem, ne samo pesmi, temveč tudi poezijo, kratke zgodbice – življenjske dogodke namreč rada dam na papir. Rada grem tudi na kakšen žur, ampak najraje sem pa doma in gledam dober film ali pa serijo. Zelo rada sem sama.
Kaj pa v prihodnje … pesmi, nastopi?
Glede novih komadov ali pa albuma nimam kaj dosti za povedati. Trenutno sem v nekakšni blokadi, tudi finančno nisem zmožna narediti tako velikega projekta, kot je album. Nastopov trenutno nimam veliko. Še ko jih imam, gre bolj za mojo dobro voljo – od njih ne zaslužim ravno dosti, dobim pa morda nove poslušalce, tudi ljudje me spoznavajo tako. Sedaj se bolj osredotočam nase, na svoj notranji mir in na šolo, saj si res želim iti na faks in postati učiteljica. Glasba bo trenutno morala žal malo počakati.
Za konec … V eni izmed Vaših skladb se ne morete odločiti, če bi stopili do sanj. Svetujem Vam, da poskusite. Srečno!
Res je. (smeh) Saj veste, da nas ključ do svobode čaka tam, kjer so vrata za lepši drugam. Srečno!
