INTERVJUJI

Simona Vodopivec Franko o solzah, ki ničkolikokrat pritečejo kar na odru

Na odru je njena čutnost intenzivna, pogovor z njo razmišljujoč in umirjen. Osebnost, polna energije, jo je vodila v življenje, v katerem je glasba stalnica. Življenje je prekratko in prepolno malih skrbi, zato želi delati tisto, kar jo osrečuje – zdaj. Simona Vodopivec Franko izžareva ljubezen, prijaznost in zaupanje v boljši svet.

Simona Vodopivec Franko je priljubljena slovenska glasbenica, ki se lahko pohvali z večletno prisotnostjo na slovenski glasbeni sceni. Poznana je po številnih uspešnicah, med katere spadajo tudi Bodi spet moj, Moški čaj, Najboljši fantje in Sijaj noči. Zadnja leta pa je prepoznavana še kot Dinamitka!

Ste se za pot glasbenice zavestno odločili ali se je vse začelo spontano?
V rani mladosti se težko zavestno odločaš o svoji poklicni prihodnosti. Že v vrtcu sem rada prepevala in nemalokrat prislužila kakšen sendvič, ki sem ga oboževala. Prvič pa sem zares stopila na oder v drugem razredu osnovne šole, in sicer na maškaradi, kjer so imeli tudi Pokaži, kaj znaš. Ker sem bila zamaskirana, sem zbrala korajžo in odkorakala na oder. Zapela sem pesem Dvorni norček Bučko. Odziv je bil huronski, na mojo veliko grozo pa so me kasneje učitelji razkrinkali, saj jih je zanimalo, kateremu malčku pripada ta glas. Od takrat dalje je oder moja stalnica.

Glasba polni srce, pravi priljubljena glasbenica. Foto: Mare Vavpotič

Oddaja Moped Show je nedvomno vaša prelomnica. Kako ste jo doživljali?
V Moped Show me je povabil Tof takrat, ko sem na Dnevih slovenske zabavne glasbe v Križankah prepevala z ansamblom Ultimat komad Moški čaj. Po generalki je pristopil do mene, mi rekel, da je moja dikcija kristalno čista, in me povabil na snemanje radijske satirično-humoristične oddaje Moped Show. Takrat je iskal pevko, ki bi prepevala v duetu skupaj z Janezom Hočevarjem. Prišla sem na snemanje in ostala naslednjih dvajset let. Moped Show je bil tedaj noro priljubljen, saj smo imeli vsak teden čez milijon poslušalcev. Imela sem neverjetno srečo, da sem se lahko priključila tako uspešni ekipi. Čez noč me je odneslo med zvezde. Sodelovanje s Tonetom Fornezzijem me je najbolj zaznamovalo. Nadel mi je vzdevek Simona H20, ki se me še danes drži.

Vaše samostojno festivalsko udejstvovanje se je pričelo na Melodijah morja in sonca 1986. Kaj vas je spodbudilo k temu?
Sama pravzaprav nimam rada pevskih tekmovanj. Morda zato, ker glasbo zelo subjektivno doživljamo in jo težko pravično ocenjujemo. V športu meriš s štoparico, šteješ gole itd. Vendar leta 1986 sva z Andrejem Šifrerjem izdala ploščo Najboljši fantje so že poročeni in bila je dobra priložnost, da naslovno pesem predstavim širši publiki. Na tovrstnih tekmovanjih sem se pojavila še nekajkrat, ampak nikoli na svojo željo.

Sodelovali ste z velikimi glasbenimi imeni, med katere spadajo Dušan Velkaverh, Jure Robežnik in Primož Peterca. Kdo je na vas naredil največji vtis?
Res sem sodelovala s številnimi mojstri slovenske zabavne glasbe. Vsak po svoje se mi je vtisnil v spomin, bila sem počaščena, da sem lahko prepevala njihove pesmi, predvsem pa sem se od njih veliko naučila. Morda bi izpostavila mojstra Bojana Adamiča, ki mi je napisal kar nekaj šansonov, skupaj sva ustvarila tudi otroško ploščo. Prišla sem k njemu domov na prvo vajo za Festival šansonov v Rogaški Slatini. Dejal je, naj mu zapojem pesem, kot jo čutim. Ko sem končala, je rekel, naj se obrnem s hrbtom proti njemu in še enkrat zapojem, saj je želel, da ga prepričam z glasom, interpretacijo in ne z mahanjem rok, grimasami, mežikanjem itd. Ta nasvet je še vedno dobrodošel.

Simona Vodopivec Franko v komediji Nune. Foto: Urška Boljkovac

Sporočilo komada Slow Down je zelo neposredno, skorajda preprosto, a hkrati izjemno celovito. Kaj ste nam s to pesmijo želeli sporočiti?
Slow Down je naslov pesmi in tudi celotnega albuma iz leta 1997. Sporočilo je lahko zelo široko, čeprav gre v tem primeru za odnos med moškim in žensko. Nekaj let kasneje sem posnela pesem To se je treba mal ustaut, ki je tudi še vedno aktualna. Zgleda, da živimo v podivjanem, prehitrem času in se premalo zavedamo vsega lepega okrog nas. Odnosov, ljudi, narave. Življenja. Na nek način nas je ta nesrečna korona primorala, da smo upočasnili tempo in se zazrli vase. Vsaj nekaj pozitivnega v tem težkem času.

Glavna junakinja iz skladbe Razmaknite se, oblaki se nepričakovano odzove na konec nekega obdobja. Gotovo ste med snemanjem pomislili, kako bi se ga vi osebno lotili. Drži?
Razmaknite se, oblaki je pesem, ki je ujeta na albumu Usoda ženskega roda, avtor je Mirko Bogataj. V pesmih se čuti, da smo jih ustvarjali že zreli glasbeniki. Z leti pridobiš mnogo izkušenj, ki jih preneseš tudi v besedila in interpretacijo pesmi. Vemo, da za dežjem posije sonce, da se še tako črni oblaki razmaknejo in spet se nam pokaže sonce, pozitiven odnos do življenja. Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo.

Kateri vaš komad najbolj opisuje oziroma ponazarja, kako vi dojemate ljubezen?
Nekako ne najdem primernega besedila med mojimi pesmimi. Morda bi si izposodila čudovito besedilo Dušana Velkaverha. Kot nekdo, ki imel me bo rad.

Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek kot Dinamitke. Foto: Urška Košir

Med čustvi in Dinamitkami obstaja povezava. Jo lahko razložite?

You Raise Me Up je besedilo, ki ga je v slovenščino prepesnila naša Damjana Golavšek in ki gre tako: »Povzdigneš me, da najdem svoje sanje. Povzdigneš me, da nad nevihto grem. Ni me strah, saj v tvojem sem zavetju. Povzdigneš me, da več sem, kakor sem.« Kadarkoli zapojemo to pesem, začutimo najmočnejšo povezanost med nami, med Dinamitkami. Nemalokdaj se nam na odru orosijo oči. In se objamemo.

Kako otrokom razlagate glasbo? Kaj pa ta svet?
Oba moja otroka sta odraščala ob glasbi in z glasbo. Najprej smo prepevali, potem sta igrala kljunasto flavto, kasneje Aiden klarinet, Maya pa klavir in saksofon. Ves čas sta obiskovala prireditve, predstave, muzikale, koncerte. Skratka, naša družina živi glasbo. V tem čudnem času, ko včasih niti ne veš, kako pravilno vzgajati otroke, jima vedno rečem, da je glasba svet, v katerega se lahko zatečeš, uideš za nekaj časa, se potolažiš. In seveda glasba polni srce in dušo, dvigne duha.

Kakšne so vaše napovedi o glasbi v svetovnem merilu?
Glasba obstaja, odkar obstaja človeštvo. In bo obstajala, dokler bo obstajalo človeštvo.

Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
1
+1
2
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button